Patologija sodobne krščanske sakralne arhitekture kot komunikacijske infrastrukture v življenju Cerkve

Povzetek

Prispevek tematizira problem komunikacijskega potenciala krščanske sakralne arhitekture. Bogoslužna stavba je kot prostorska nujnost v človekovi želji po komunikaciji s presežnim hkrati sad interakcije Cerkve (institucije), občestva vernikov in umetnika/-ov. Zato je edinstvena komunikacijska infrastruktura v vsaj treh pogledih: v odnosu oseba – Bog, v odnosih med subjekti, odgovornimi za njen obstoj, in v odnosu med izročilom, ki mu pripada, ter stvarnostjo, v kateri je navzoča. Dezorientiranost bogoslužnega prostora, njegova hierarhična inverznost, simbolna nevtralnost (trivialnost) in obredna poljudnost (poljubnost) so samo nekateri patološki znaki v sodobni krščanski sakralni arhitekturi, ki kažejo na globoko krizo v vseh treh naštetih komunikacijskih plasteh.

Ključne besede

sakralna umetnost;sakralna arhitektura;komunikacija;dialog;liturgija;2. vatikanski koncil;

Podatki

Jezik:	Slovenski jezik
Leto izida:	2014
Tipologija:	1.02 - Pregledni znanstveni članek
Organizacija:	UL TEOF - Teološka fakulteta
UDK:	726
COBISS:	10181123
ISSN:	2335-4127
Matična publikacija:	Edinost in dialog
Št. ogledov:	494
Št. prenosov:	217
Ocena:	0 (0 glasov)
Metapodatki:

Ostali podatki

Sekundarni jezik:	Angleški jezik
Sekundarni naslov:	Pathology of the Contemporary Sacral Architecture as Communicational Infrastructure in the Life of Church
Sekundarni povzetek:	The paper deals with the problem of the power of Christian sacral architecture communication. A place of worship as a spatial necessity in human desire to communicate with transcendency is a result of interaction between Church (institution), congregation and artist(s). Therefore, it is a unique infrastructure for communication through at least three different views: in relation between man and God, in relations between fields responsible for its existence and finally in the relation between the tradition that sacral building belongs to and reality in which it is present. Disorientation of sacral space, its hierarchical inversiveness, the neutrality of its symbolic meanings and ritual arbitrarity are only few pathological signs in Christian contemporary sacral architecture that shows a deep crisis in all of the three presented levels of communication.
Sekundarne ključne besede:	art;sacral architecture;communication;dialogue;liturgy;the Second Vatican Council;
URN:	URN:NBN:SI
Vrsta dela (COBISS):	Članek v reviji
Strani:	str. 99-110
Letnik:	ǂLetn. ǂ69
Zvezek:	ǂšt. ǂ1/2
Čas izdaje:	2014
ID:	11203482