Sekundarni povzetek: |
S hitrim razvojem računalnikov in računalniške programske opreme se je pojavila močna potreba po nastanku novih metod vodenja razvojnih timov. Tako so se razvili novi procesni modeli. Ker pa vsi procesni modeli niso primerni za vsako vrsto razvoja programske opreme, smo v sklopu diplomske naloge raziskali prednosti in slabosti določenih metod.
Zaključno delo predstavi tematiko agilnega pristopa pri razvoju programske opreme. V uvodu dela so predstavljeni koncepti razvoja programske opreme, zakaj potrebujemo različne metode ter kratek opis zgradbe diplomske naloge.
Uvodu sledi glavni del, v katerem je opisana tradicionalna metoda – Slapovni model. Predstavljeni so razlogi za razvoj metodologij, koraki razvoja in nadgradnje. Prav tako so opisane pomanjkljivosti, ki so bile povod za razvoj agilnih metodologij.
Ker so se v tradicionalnih metodah pojavili problemi zaradi neprilagodljivosti spremembam, so bile predlagane alternativne metode, ki so opisane v tretjem poglavju. Podana je razlaga agilnih metod ter opis agilnega manifesta - smernice, na katerih temeljijo agilni pristopi. Temu sledi opis metodologije Scrum. Opisani so problemi, ki jih poskušamo rešiti z uvedbo Scrum metode, ter posledice po uvedbi metode. Predstavljen je procesni model Scrum-a. V podrobnosti so opisane Scrum vloge, Scrum postopki ter Scrum Artefakti. Scrum vloge so: Product owner, Scrum Master ter razvojna ekipa. Za vsako vlogo so opisane naloge, ki jih mora ta oseba opravljati. Pod Scrum postopke spadajo načrtovanje šprinta, revizija šprinta, retrospektiva šprinta, dnevni sestanki in sam šprint. Pri Scrum artefaktih pa sta opisana Product backlog in Sprint backlog. Na koncu tega poglavja je opisan postopek šprinta. Postopek je opisan v več delih. Najprej je opisana priprava na šprint, kjer so opisane uporabniške zgodbe. Temu sledi opis poteka šprinta.
Poleg Scruma, na katerem je največ poudarka, so opisane tudi metode Ekstremno programiranje, Kanban ter Lean.
Agilne metode uporablja vedno več uspešnih podjetij zaradi česar se postavlja vprašanje, zakaj so metode agilnega pristopa prevzele vodilno vlogo pri razvoju programske opreme. Zato so, v zadnjem delu poglavja, analizirane prednosti in slabosti agilnih metod, kjer primerjamo različne vidike metod. Sklicujemo se na podatke iz 12th State of Agile survey, ki vsako leto prireja dogodke ter sledi trendom popularnosti agilnih metod. Opisano je kdaj so agilne metode primerne, kakšne so njihove prednosti in kakšne so njihove slabosti.
Na koncu so predstavljeni še rezultati ankete, ki smo jo poslali različnim računalniškim podjetjem. Posvetili smo se predvsem popularnosti agilnih metod, njihovim karakteristikam ter prednostim in slabostim različnih metodologij. |