Ključni mejniki v procesu mednarodnega priznanja Slovenije

magistrsko delo

Boris Tomašič (Avtor), Dimitrij Rupel (Mentor)

Povzetek

S priznanjem mednarodne skupnosti nova država pridobi status suverene države. Odločitev za slovensko samostojnost se je začela uresničevati, ko je slovenski parlament sprejel ustrezno listino in s tem stopil na pot mednarodnega priznanja. To obdobje ni bilo dolgo, bilo pa je eno izmed najpomembnejših v procesu slovenskega osamosvajanja. Že septembra leta 1991 so bili vzpostavljeni diplomatski odnosi z Estonijo, Latvijo in Litvo, element državnosti pa je slovenska država pridobila 19. decembra 1991 s priznanjem Nemčije, Islandije in Švedske, torej s priznanjem drugih suverenih držav, članic OZN. Slovenski osamosvojitvi in njenemu mednarodnemu priznanju so nasprotovale velike sile kot ZDA, Italija in Francija, ki so hotele, da Slovenija ostane v okviru Jugoslavije. Slovenija se je na poti samostojnega odločanja in mednarodnega priznanja na eni strani ukvarjala z jugoslovansko krizo, z izgubo jugoslovanskega trga, vojnimi spopadi na Balkanu in z nasprotovanjem velikih mednarodnih sil, na drugi strani pa je naletela na nasprotovanje in neodobravanje nekaterih članov komunistične stranke, med drugimi Milana Kučana in Cirila Ribičiča, ki so se zavzemali za ohranitev takratne Jugoslavije. Istočasno je slovensko mednarodno priznanje predstavljalo velik problem zaradi dejavnikov v mednarodnem političnem okolju, ki so vključevali padec berlinskega zidu in razpad Sovjetske zveze. Vrhunec slovenskega osamosvajanja je bil 7. april 1992 s priznanjem ZDA in članstvom Slovenije v Združene narode maja istega leta. Republika Slovenija je na podlagi teh priznanj imela možnost vključevanja v zunanjepolitični sistem in možnost vzpostavitev diplomatskih predstavništev po svetu.

Ključne besede

Ni podatka o ključnih besedah

Podatki

Jezik:	Slovenski jezik
Leto izida:	2019
Tipologija:	2.09 - Magistrsko delo
Organizacija:	FDŠ - Fakulteta za državne in evropske študije
Založnik:	[B. Tomašič]
UDK:	341(497.4)(043.2)
COBISS:	2048022244
Št. ogledov:	5
Št. prenosov:	4
Ocena:	0 (0 glasov)
Metapodatki:

Ostali podatki

Sekundarni jezik:	Angleški jezik
Sekundarni povzetek:	A new country gains the status of a sovereign state by diplomatic recognition of the international community. Route towards the Slovenian independence began with the adoption of the appropriate document by the Slovenian Parliament, which was the first step on the path towards international recognition and although it did not take much time, it was one of the most important steps taken towards the Slovenian independence. Already in September 1991, Slovenia established diplomatic relations with Estonia, Latvia, and Lithuania, however it only gained statehood status on December 18, 1991 when Germany, Iceland, and Sweden - sovereign countries and members of the UN - diplomatically recognized Slovenia. Interestingly, some of at-the-time the biggest international players such as the United States of America, Italy, and France, opposed the Slovenian independence and pushed for Slovenia to remain part of Yugoslavia. On the way to its independence and international recognition, Slovenia was not only dealing with the Yugoslav crisis, loss of the Yugoslav market, the Balkan war and disapproval from the big international players, but also with the dissatisfaction and hostility from the "transformed" communist leaders such as Milan Kučan and Ciril Ribičič, whose goal was to prevent the collapse of Yugoslavia and preserve the old regime. Moreover, international recognition of Slovenia presented a major problem due to the factors taking place in the international political environment at the time, which included the fall of the Berlin Wall and the collapse of the Soviet Union. The highlight of Slovenia's independence movement was the recognition from the United States of America on April 7, 1992, and Slovenia's membership in the United Nations in May 1992. Based on these recognitions, the Republic of Slovenia had the opportunity to establish a foreign policy system as well as diplomatic representations around the world.
Sekundarne ključne besede:	Mednarodno pravo;Magistrske naloge;Slovenija;
Vrsta dela (COBISS):	Magistrsko delo/naloga
Komentar na gradivo:	Evropska pravna fak.
Komentar vira:	Mag. delo 2. stopnje bolonjskega študija; Nasl. z nasl. zaslona; Opis vira z dne 4. 11. 2019;
Strani:	IX, 126 str.
ID:	11276689