Uspešnost naravnega pomladka na območjih prizadetih po ujmah

diplomsko delo - visokošolski strokovni študij

Povzetek

Na področju gozdnogospodarskega območja Tolmin smo postavili več raziskovalnih ploskev, na katerih smo preverjali uspešnost pomlajevanja gozda po ujmi. Prvi niz ploskev smo zakoličili na področju Jagršč, kjer je leta 2007 prišlo do vetroloma, dodatno pa je gozd poškodoval še snegolom. Drugi niz ploskev smo zakoličili v dolini reke Zale, kjer je leta 2005 vetrolom ustvaril številne vrzeli. V Jagrščah so za namene spravila zgradili novo gozdno prometnico, v dolini reke Zale pa so spravilo opravili z žičnico. Ploskve smo zakoličili tako na spravljenih kot nespravljenih področjih in primerjali gostoto in drevesno sestavo, objedenost mladja, mikrorastišča, erozijo in prirastek mladja. Ugotovili smo, da je bilo na ploskvah z ukrepanjem 34.200 osebkov na ha, na ploskvah brez ukrepanja pa 18.033 osebkov na ha. Med drevesnimi vrstami so prevladovali listavci - mali jesen, črni gaber, bukev in gorski javor. Skoraj polovico dreves na prizadetih območjih je spadalo v višinski razred med 21 in 50 cm. Objedanja je bilo veliko več na ploskvah z ukrepanjem, kjer je bilo objedenih 22.500 osebkov na hektar, na ploskavah brez ukrepanja pa je bilo objedenih 8.750 dreves na hektar. Mikrorastišče pri pomlajevanju ni igralo večje vloge, saj je večina dreves (96,8 %) rasla na navadnih gozdnih tleh. Višinsko priraščanje pomladka je bilo na ploskavah z ukrepanjem kar trikrat boljše kot na ploskvah, ki so bila prepuščena naravni obnovi.

Ključne besede

ujme;uspešnost pomlajevanja;spravilo;upravljanje z gozdom;

Podatki

Jezik:	Slovenski jezik
Leto izida:	2016
Tipologija:	2.11 - Diplomsko delo
Organizacija:	UL BF - Biotehniška fakulteta
Založnik:	[R. Kvas]
UDK:	630*231:42(043.2)=163.6
COBISS:	4364198
Št. ogledov:	417
Št. prenosov:	112
Ocena:	0 (0 glasov)
Metapodatki:

Ostali podatki

Sekundarni jezik:	Angleški jezik
Sekundarni naslov:	Performance of natural regeneration following natural disturbances
Sekundarni povzetek:	Several research plots were established in the forest management area of Tolmin in order to assess the forest regeneration success following a natural disturbance. The first set of plots was marked in the area of Jagršče where the forest was damaged by windfall and then by snow in 2007. The second set of plots was marked in the Zala river valley where windfall in 2005 resulted in a number of treefall gaps. A new forest traffic route was constructed in Jagršče to enable logging, while a cable crane served the same purpose in the Zala river valley. We set up plots on both logged and unlogged areas and compared their tree density, stand structure, browsing damage, micro-sites, erosion and seedling growth. Our findings indicate that there were 34,200 specimens per ha of logged plots and 18,033 specimens per ha of unlogged plots. Broad-leaved trees were predominant % manna ash, European hop-hornbeam, beech and sycamore. Almost one half of the trees in affected areas belong to the group of 21%50 cm tall trees. Browsing was more intensive on logged plots with 22,500 browsed specimens per ha, while 8,750 trees per ha were browsed on unlogged plots. Micro-sites were not particularly important in the regeneration process because the majority of trees (96.8%) grew on ordinary forest soil. In terms of seedling height growth, it was three times better on logged plots than on those left to natural regeneration.
Vrsta dela (COBISS):	Diplomsko delo/naloga
Komentar na gradivo:	Univ. v Ljubljani, Biotehniška fakulteta, Oddelek za gozdarstvo in obnovljive gozdne vire
Strani:	IX, 37 f., [2] f. pril.
ID:	11476525