diplomsko delo - univerzitetni študij
Povzetek
Februarja 1984 je karavanški fen na širšem območju Gozdnega gospodarstva Bled povzročil veliko škode. Skupno je bilo treba posekati 230.000 m3 drevja. Raziskavo razvoja sestojev po vetrolomu se je izvedlo na območju Grofije (GGE Radovljica % levi breg Save, GGO Bled), kjer je bila koncentracija podrtega drevja največja. Cilj raziskave je bil oceniti uspešnost sanacije gozdov po vetrolomu. Uporabljeni so bili podatki iz 192 stalnih vzorčnih ploskev, podatki s terenskih ogledov in podatki, pridobljeni z vodenim intervjujem sedmih gozdarjev, ki so sodelovali v sanaciji vetroloma. Ugotovljene so bile razlike v sestojnih znakih (lesna zaloga, debelinska struktura, vrast dreves, razvojne faze sestojne zasnove in negovanost sestoja) med poškodovanimi in nepoškodovanimi površinami. Na poškodovanih površinah večjih razlik med naravno in umetno obnovljenimi sestoji ni bilo ugotovljenih. Intervjuvanci so menili, da bi lahko večji del prizadetih površin prepustili naravni obnovi, sredstva, porabljena za sadnjo, pa raje porabili za nego naravnih mladovij.
Ključne besede
vetrolom;sanacija;naravna obnova;umetna obnova;Radovljica;
Podatki
Jezik: |
Slovenski jezik |
Leto izida: |
2014 |
Tipologija: |
2.11 - Diplomsko delo |
Organizacija: |
UL BF - Biotehniška fakulteta |
Založnik: |
[A. Peterman] |
UDK: |
630*23+630*42"1984"(497.4Radovljica)(043.2)=163.6 |
COBISS: |
3953062
|
Št. ogledov: |
374 |
Št. prenosov: |
99 |
Ocena: |
0 (0 glasov) |
Metapodatki: |
|
Ostali podatki
Sekundarni jezik: |
Angleški jezik |
Sekundarni naslov: |
Assessment of forest restoration seccess [!] after 1984 windthrow in GGE Radovljica - levi breg Save |
Sekundarni povzetek: |
In February 1984, a Karavanke foehn caused a significant damage on a wide area of Gozdno gospodarstvo Bled. In total 230 000 m3 of timber needed salvaging. Assessment of forest restoration success after windthrow was performed in the area of Grofija (GGE Radovljica % levi breg Save, GGO Bled), where the concentration of damaged trees was the highest. The aim of assessment was to determine the success of forest restoration. Data from 192 permanent sample plots, terrain survey and data obtained from interviews of seven forestry service employees that participated in the restoration, was used. Results show the differences in stand parameters (growing stock, DBH structure, ingrowth, developmental stage, number of potential crop trees, past tending of the stand) between affected and unaffected forest stands. Significant differences on affected areas between naturally and artificially restored stands have not been found. The opinion of interviewed foresters is that the majority of affected area should have been left to the natural regeneration and funds used for planting should have been used for tending the natural regeneration. |
Vrsta dela (COBISS): |
Diplomsko delo |
Komentar na gradivo: |
Univ. v Ljubljani, Biotehniška fakulteta, Oddelek za gozdarstvo in obnovljive gozdne vire |
Strani: |
61 str. |
ID: |
11539756 |