Sekundarni povzetek: |
Namen prispevka:Namen prispevka je predstaviti kriminaliteto zoper umetnine in preventivne ukrepe, ki pripomorejo k zmanjševanju kaznivih dejanj zoper umetnine v muzejih, cerkvah in sakralnih objektih.Metode:Za pripravo prispevka smo uporabili deskriptivno metodo in metodo analize dokumentov. Z analizo statističnih podatkov smo predstavili kako številčna je kriminaliteta zoper umetnine v Evropi.Ugotovitve:Kriminaliteta zoper umetnine je v družbi prisotna že tisočletja. Statistični podatki kažejo, da prevladujejo tatvine umetnin iz zasebnih objektov, galerij, cerkva in sakralnih objektov. Medijsko najbolj izpostavljeni so primeri tatvin iz muzejev. Storilci se običajno ne zavedajo vrednosti umetnine, ki so si jo protipravno prilastili. Po mnenju strokovnjakov je veliko kaznivih dejanj zoper umetnine, predvsem tistih, ki so storjena v muzejih, neprijavljenih. Razlog je v tem, da si muzeji ne želijo slabe reklame, hkrati pa ne želijo javnosti pokazati, da imajo slabe zaščitne ukrepe. Varovanje umetnin v muzejih, cerkvah in sakralnih objektih je zelo zahtevna in odgovorna naloga, saj je potrebno umetnine hraniti varno, hkrati pa morajo biti dostopne obiskovalcem. Nujno je potrebna kombinacija varnostnih ukrepov; fizičnega in tehničnega varovanja ter forenzičnega označevanja. V prihodnje je treba veliko pozornosti nameniti tudi ozaveščanju prebivalstva o pomenu umetnin za družbo.Izvirnost/pomembnost prispevka:Prispevek predstavi preventivne ukrepe katere je potrebno uporabiti, da bi zmanjšali in preprečili izvedbo kaznivih dejanj zoper umetnine v muzejih, cerkvah in sakralnih objektih. Podatki bodo v pomoč lastnikom muzejev, varnostnim službam in nadškofijam, da bi s predlaganimi ukrepi zmanjšali kriminaliteto zoper umetnine. |