Risks and benefits of interpreter-mediated police interviews

Jane Goodman-Delahunty (Avtor), Natalie Martschuk (Avtor)

Povzetek

Purpose: To identify best practice in interpreter use in suspect and intelligence interviews conducted by an international sample of experienced law enforcement practitioners in Asian Pacific jurisdictions (Australia, Indonesia, Philippines, South Korea and Sri Lanka). Methods: Semi-structured interviews were conducted with 121 practitioners who described their experiences with and perceptions of interpreter-mediated interviews. Responses were transcribed and coded by trained research assistants, achieving a high degree of inter-rater reliability. Findings: The practitioners agreed that interpreters changed the interview dynamic, and identified benefits and risks of interpreter use. The responses revealed misconceptions about interpreter codes of practice regarding neutrality. Major concerns were maintaining control of the interview, accuracy loss, maintenance of nonverbal communication, interview duration and fatigue. Strategies used to manage interviews were the selection of the interpreter, advance preparation regarding ground rules and content, and placement of the interpreter (behind/ adjacent to the interviewee). The key to a successful interview was a skilled, experienced interpreter. Research Limitations: Although the purposive sample was not representative, data from multiple practitioners revealed commonalities across jurisdictions. Self-reports are subject to memory distortions and cannot be validated, thus future research in a controlled experiment is recommended. Practical Implications: Interviewer training is needed: (i) to familiarise interviewers with differences between trained, accredited interpreters and untrained bilinguals; and (ii) effective strategies to ensure accurate information, maintain nonverbal communication and the legal right of interviewees to a fair interview. Originality/Value: Unique insights were gained from experienced practitioners in the field on an important global issue. Their observations hold significance for interviewing practitioners, interview training programmes, and researchers.

Ključne besede

Ni podatka o ključnih besedah

Podatki

Jezik:	Angleški jezik
Leto izida:	2016
Tipologija:	1.01 - Izvirni znanstveni članek
Organizacija:	UM FVV - Fakulteta za varnostne vede
UDK:	159.9:340.6
COBISS:	3290346
ISSN:	1580-0253
Matična publikacija:	Varstvoslovje
Št. ogledov:	366
Št. prenosov:	14
Ocena:	0 (0 glasov)
Metapodatki:

Ostali podatki

Sekundarni jezik:	Slovenski jezik
Sekundarni naslov:	Tveganja in koristi vključevanja tolmačev v policijske razgovore
Sekundarni povzetek:	Namen prispevka: Cilj raziskave je bil opredeliti najboljšo prakso vključevanja tolmačev v policijske razgovore na podlagi mednarodnega vzorca izkušenih predstavnikov organov pregona iz azijsko-pacifiške regije (Avstralija, Indonezija, Filipini, Južna Koreja in Šrilanka). Metode: Opravljenih je bilo 121 pol strukturiranih intervjujev s predstavniki organov pregona, ki so opisali svoje izkušnje in dojemanje vključevanja tolmačev v policijske razgovore. Odgovore so prepisali in kodirali usposobljeni raziskovalni asistenti, kar zagotavlja visoko stopnjo zanesljivosti. Ugotovitve: Respondenti so se strinjali, da vključenost tolmača spremeni dinamiko razgovora, in identificirali koristi ter tveganja njihove vključenosti. Iz odgovorov je razvidna napačna predstava respondentov o kodeksih ravnanja tolmačev glede nepristranskosti. Glavni pomisleki so se nanašali na ohranitev nadzora nad razgovorom, izgubo natančnosti, ohranjanje ustrezne neverbalne komunikacije, trajanje razgovora in utrujenost. Strategije, ki se uporabljajo za vodenje razgovorov, so izbira tolmača, vnaprejšnje priprave v zvezi z osnovnimi pravili in vsebino ter položaj tolmača (za/poleg izpraševanca). Ključ do uspešnega razgovora je vešč, izkušen tolmač. Omejitve/uporabnost raziskave Kljub temu, da vzorec ni bil reprezentativen, so pridobljeni podatki razkrili skupne značilnosti različnih jurisdikcij. V izogib odzivom, ki so lahko podvrženi izkrivljanju spomina, je v prihodnje priporočljivo izvesti raziskavo v obliki nadzorovanega poskusa. Praktična uporabnost: Izpraševalce je treba usposobiti: (i) da se seznanijo z razlikami med usposobljenimi, akreditiranimi tolmači in neusposobljenimi, laičnimi dvojezičnimi posamezniki; in (ii) glede učinkovitih strategij za zagotavljanje točnosti informacij, ohranjanje ustrezne neverbalne komunikacije ter pravice izpraševanca do poštenega razgovora. Izvirnost/pomembnost prispevka: Intervjuji z izkušenimi predstavniki organov pregona omogočajo edinstven vpogled v pomemben globalni problem. Njihova opažanja so velikega pomena za strokovnjake s področja vodenja policijskih razgovorov, za oblikovanje programov usposabljanja izpraševalcev ter za raziskovalce.
Sekundarne ključne besede:	policija;forenzična psihologija;preiskovanje;informativni razgovori;tolmači;prevajalci;dvojezičnost;
Vrsta dela (COBISS):	Znanstveno delo
Strani:	str. 451-471
Letnik:	Letn. 18
Zvezek:	št. 4
Čas izdaje:	2016
ID:	11559935