Spremembe samovarovalnih ukrepov pri prebivalcih Slovenije

Branko Lobnikar (Avtor), Kaja Kosec (Avtor)

Povzetek

Namen prispevka: Zagotavljanje varnosti in zagotavljanje občutkov varnosti vedno bolj postaja tudi naloga vsakega posameznika, ki vstopa v partnerski odnos s pluralnimi institucijami formalnega družbenega nadzorstva. Namen prispevka je bilo ugotoviti, ali so se pri prebivalcih Slovenije v zadnjem desetletju spremenili vedenjski vzorci na področju samovarovalnih ukrepov, pri čemer smo poskušali ugotoviti, ali na spremembe, če do njih sploh prihaja, vpliva posameznikova percepcija varnosti. Metode: Za potrebe analize je bil pripravljen anketni vprašalnik, s katerim smo želeli ugotoviti, katere samovarovalne ukrepe in mehanizme posamezniki uporabljajo v svojem bivalnem okolju, zanimalo pa nas je tudi, katere od teh ukrepov so uporabljali pred desetletjem. V raziskavi, ki je bila izvedena v prvi polovici leta 2012, je sodelovalo 356 prebivalk in prebivalcev iz Slovenije, zbiranje podatkov pa je bilo izvedeno s pomočjo spletnega anketiranja (spletni portal SurveyGizmo). Kot metoda za zbiranje je bila uporabljena tehnika snežne kepe. Ugotovitve: Raziskava je pokazala, da se ljudje v svojem domačem kraju počutijo relativno varne. Iz rezultatov raziskave je razvidno, da prebivalci danes uporabljajo večje število varnostnih ukrepov kot pred desetimi leti. Največja odstopanja pri uporabi posameznih ukrepov so vidna pri ukrepih »dosledno zaklepanje vrat«, »dogovor s sosedi ali znanci, da spremlja vaše stanovanje v času odsotnosti«, »polno kasko zavarovanje avtomobila« in »dogovor s sosedi ali znanci, da praznijo poštni nabiralnik v času odsotnosti«. Najmanjšo uporabo samovarovalnih ukrepov je mogoče zaslediti pri ukrepu »uporaba video nadzora«, saj je velika večina ne uporablja oziroma si jo lahko privoščijo le redki. Ugotovili smo, da se ženske na splošno počutijo bolj ogrožene kot moški. Posledično tako pogosteje uporabljajo samovarovalne ukrepe. Omejitve/uporabnost raziskave Pomanjkljivost raziskave je relativno majhen vzorec, kjer je razmerje med moškimi in ženskami nekoliko porušeno, omejitve pa izhajajo tudi iz metode zbiranja podatkov in starostne strukture vzorca. Kljub temu pa so rezultati raziskave uporabni kot izhodišče za nadaljnje raziskovanje. Praktična uporabnost: Rezultati raziskave nudijo odgovore na nekatera do zdaj redko analizirana, a pogosto postavljena vprašanja, ki zadevajo temo zagotavljanja varnosti s pomočjo samovarovalnih mehanizmov in ukrepov. Izvirnost/pomembnost prispevka: Gre za prvo tovrstno raziskavo v slovenskem prostoru, zato rezultati raziskave predstavljajo dodatek k obstoječim dejstvom in številnim kriminološkim viktimološkim raziskavam in raziskavam o strahu pred kriminaliteto.

Ključne besede

strah pred kriminaliteto;varnost;preventivni ukrepi;samovarovalni mehanizmi;

Podatki

Jezik:	Slovenski jezik
Leto izida:	2014
Tipologija:	1.01 - Izvirni znanstveni članek
Organizacija:	UM FVV - Fakulteta za varnostne vede
UDK:	351.78(497.4)
COBISS:	2772458
ISSN:	1580-0253
Matična publikacija:	Varstvoslovje
Št. ogledov:	374
Št. prenosov:	43
Ocena:	0 (0 glasov)
Metapodatki:

Ostali podatki

Sekundarni jezik:	Angleški jezik
Sekundarni naslov:	Changes in self-protective behaviour in the Slovenian population
Sekundarni povzetek:	Purpose: Nowadays, ensuring safety is increasingly becoming a task of each individual trying to establish partnerships with pluralist institutions of formal social control. The purpose of this paper is to examine modifications of patterns in self-protective behaviours in Slovenia in the last decade to determine whether an individual‘s perception of safety affects these modifications. Design/Methods/Approach: For the purpose of this survey we prepared a self-conducted questionnaire to determine which self-protective measures and mechanisms were used by individuals in their living environment a decade ago and which are used today. The survey was conducted on a sample of 356 inhabitants of Slovenia in the first half of 2012. Data collection was carried out through a web survey using a snowball technique. Findings: The research has shown that people feel relatively safe in their living environment. Compared to their behaviour a decade ago, the respondents report increased use of security measures. Most differences are observed in the following self-protective behaviours: „consistent door locking“, „arrangement with neighbours or acquaintances to monitor a person’s home during their absence“, „full car insurance“, and “arrangement with neighbours or acquaintances to collect mail during the time of absence“. We found that women generally feel more at risk than men. As a result, women are more likely to use self-protective actions. Research Limitations / Implications: A drawback of the research is the relatively small sample with an unequal men/women ratio, further restrictions resulting from the applied data collection methods and the age structure of the sample. Nevertheless, the research results are useful as a starting point for further research. Practical Implications: The survey results provide answers to some currently rarely analysed, but frequently asked questions concerning the topic of providing security through self-protective mechanisms and measures. Originality/Value: This study is the first of the kind in Slovenia, so its results represent a supplement to the existing findings in the field of criminological and victimological research and study of fear of crime.
Vrsta dela (COBISS):	Znanstveno delo
Strani:	str. 37-49
Letnik:	ǂLetn. ǂ16
Zvezek:	ǂšt. ǂ1
Čas izdaje:	2014
ID:	11564820