Možnosti dopolnitve sestojne karte

magistrsko delo - 2. stopnja

Katja Geltar (Avtor), Andrej Bončina (Mentor), Aleš Poljanec (Komentor)

Povzetek

Raziskava obravnava pomen in uporabnost sestojne karte ter možnosti njene nadgradnje. Sestojna karta je sestavni del gozdnogospodarskih načrtov gozdnogospodarskih enot, pomembna pa je tudi za izvedbeno načrtovanje in sodelovanje z lastniki. Anketiranje lastnikov gozdov in revirnih gozdarjev ter klasifikacijo sestojev in stalnih vzorčnih ploskev smo analizirali za gozdnogospodarsko enoto Adlešiči s skupno gozdno površino 7.876 ha. Anketo smo izvedli s 35 gozdnimi posestniki v GGE Adlešiči in 15 revirnimi gozdarji v krajevnih enotah Semič % Metlika in Črnomelj. Podatke o sestojih smo pridobili iz sestojne karte, podatke o stalnih vzorčnih ploskvah pa iz podatkovnih baz Zavoda za gozdove Slovenije. Klasifikacijo v sestojne tipe in analizo smo izvedli na 1.667 sestojih in 809 stalnih vzorčnih ploskvah. V GGE Adlešiči po površini prevladujejo pretežno listnati debeljaki in drogovanjaki ter pionirski gozdovi z grmišči. Analiza ankete je pokazala, da sestojna karta predstavlja pomemben pripomoček za revirne gozdarje, da jo pogosteje uporabljajo mlajši revirni gozdarji in da bi bila uporabna tudi za lastnike gozdov. Za obe skupini so na ravni sestoja najpomembnejše informacije možni posek, lesna zaloga, smernice in ukrepi. Karto gozdnih sestojev bi bilo mogoče nadgraditi s podatkom o nujnosti ukrepanja. Primerjava treh načinov ocen lesnih zalog kaže, da so povprečne ocene lesne zaloge na ravni celotne enote skorajda povsem skladne, stopnja zanesljivosti pa je večja pri izmerjeni oceni lesne zaloge, kjer smo za stratifikacijo uporabili podatke iz stalnih vzorčnih ploskev, kot po načinu, kjer smo uporabili podatke iz sestojne karte. Na ravni enote se je stratificirano vzorčenje pri obeh načinih izkazalo zanesljivejše kot enostavno slučajnostno vzorčenje.

Ključne besede

sestojna karta;sestoji;vzorčne ploskve;revirni gozdarji;

Podatki

Jezik:	Slovenski jezik
Leto izida:	2016
Tipologija:	2.09 - Magistrsko delo
Organizacija:	UL BF - Biotehniška fakulteta
Založnik:	[K. Geltar]
UDK:	630*56(043.2)=163.6
COBISS:	4510118
Št. ogledov:	490
Št. prenosov:	118
Ocena:	0 (0 glasov)
Metapodatki:

Ostali podatki

Sekundarni jezik:	Angleški jezik
Sekundarni naslov:	Options for upgrading forest stand map
Sekundarni povzetek:	The study discusses the importance and usefulness of forest stand maps and the possibility for their upgrade. Forest stand map is part of forest managament plans and is also important for planning and cooperation with forest owners. The survey of forest owners and foresters and the classification of forest stands and permanent sample plots were analyzed for forest management unit Adlešiči with total forest area of 7.876 ha. The survey was carried out with 35 forest landowners unit Adlešiči and foresters in the local units of Semič % Metlika and Črnomelj. Data of the stands were obtained from the forest stand maps and information on the permanent sample plots were obtained from the database of Slovenia forest service. Classification and analysis of forest stand types were carried out on 1.667 stands and 809 permanent sample plots. In forest management unit deciduous pole wood, old timber stands and pioneer forests prevail in surface. Anaysis of the survey showes that forest stand map is an important tool for regional foresters and is more often used by younger foresters. Map could be more useful for forest owners. The most important information on stand level for both groups are allowable cut, growing stock and guidelines for forest management. Map of forest stands should be upgraded with data of necessary intervention. Comparison of three methods of evaluation of growing stock shows that the average evaluations of growing stock on the level of unit is almost entirely consistent. Reliability of evaluation of growing stock is higher for stratified sampling, where we used data for stratification from permanent sample plots, then in method, where we used data from forest stand map. At the unit level estimation proved more reliable with statified sampling than with simple random sampling.
Vrsta dela (COBISS):	Magistrsko delo/naloga
Komentar na gradivo:	Univ. v Ljubljani, Biotehniška fakulteta, Oddelek za gozdarstvo in obnovljive gozdne vire
Strani:	IX, 72 f., [12] f. pril.
ID:	11564873