Sestojna dinamika gozdnih rezervatov Tisovec in Repiško

magistrsko delo - 2. stopnja

Ana Brglez (Avtor), Thomas Andrew Nagel (Mentor), Jurij Diaci (Komentor)

Povzetek

V gozdnem rezervatu Repiško smo leta 2014 izvedli ponovno polno premerbo drevja na trajni raziskovalni ploskvi. Šlo je za prvo ponovitev po popisu ničelnega stanja v letu 1986. Poleg tega smo postavili še sistematično mrežo vzorčnih ploskev v rezervatu Tisovec in Repiško. Namen naloge je bil preko gostote, debelinske strukture, smrtnosti in pomlajevanja prikazati dinamiko sestoja. Na trajni ploskvi v rezervatu Repiško nismo beležili večjih sprememb v drevesni sestavi. S 43 % deležem je v skupnem številu dreves še vedno vodila jelka, pred smreko in bukvijo (obe 23 %). Povprečna velikost temeljnice v Tisovcu je znašala 57,33 m2/ha, v Repiškem pa 53,91 m2/ha. V obeh primerih se je največje število osebkov nahajalo v debelinskem razredu do 30 cm. Tudi na mreži ploskev smo ugotovili primerljivo vrstno sestavo in nekoliko višjo gostoto (663 dreves/ha). V Tisovcu je znašala gostota 887 dreves/ha. Med vrstami pa so prevladovale bukev (36 %), jelka (25 %) in smreka (19 %). Stopnja smrtnosti v Repiškem je znašala 0,61 %/leto. Najvišje stopnje smo beležili v prvem debelinskem razredu. Povprečni volumen odmrlega lesa v Tisovcu je znašal 46,5 m3/ha in se je večinoma nanašal na mokovec in bukev, v Repiškem pa je večina 116,0 m3/ha volumna odmrlih drevesnih ostankov odpadla na jelko. V obeh primerih so v volumnu prednjačile podrtice. V obeh rezervatih ugotavljamo primerljive gostote pomladka. V Tisovcu smo zabeležili 14.440 rastlin/ha, med katerimi je z 39 % prevladoval gorski javor. V Repiškem pa je med 13.620 rastlin/ha vodilno vlogo igrala jelka (48 %). Pomlajevanje je v obeh primerih zadovoljivo. Večje poškodbe po parkljasti divjadi niso zaznavne.

Ključne besede

gozdni rezervati;Repiško;Tisovec;pomlajevanje;odmrli drevesni ostanki;smrtnost;jelka;Abies alba Mill.;

Podatki

Jezik:	Slovenski jezik
Leto izida:	2015
Tipologija:	2.09 - Magistrsko delo
Organizacija:	UL BF - Biotehniška fakulteta
Založnik:	[A. Brglez]
UDK:	630*22(497.4)(043.2)=163.6
COBISS:	4060326
Št. ogledov:	386
Št. prenosov:	97
Ocena:	0 (0 glasov)
Metapodatki:

Ostali podatki

Sekundarni jezik:	Angleški jezik
Sekundarni naslov:	Forest stand dynamics in Tisovec and Repiško forest reserves
Sekundarni povzetek:	In 2014 we carried out a full repetition of measurements on the permanent research plot in the Repiško forest reserve. It was the first re-measurement following the initial establishment in 1986. In addition, we set up a systematic grid of sample plots in the Repiško and Tisovec reserves. The aim of the thesis was to infer stand dynamics using measurements of density, diameter structure, mortality, and regeneration. We did not record any significant changes in species composition on the permanent plot in Repiško. With a 43 % share of the total number of trees fir still prevailed over spruce and beech (both 23 %). The average basal area in Tisovec was 57,33 m2/ha and 53,91 m2/ha in Repiško. In both cases, the largest number of stems was located in the diameter class up to 30 cm. On the sampling grid, we found comparable species composition and slightly higher density (663 trees/ha). In Tisovec the density was 887 trees/ha. The dominant species were beech (36 %), fir (25 %) and spruce (19 %). The mortality rate in Repiško was 0,61 %/year. The highest mortality rates were recorded in the first diameter class. The average dead tree volume in Tisovec was 46,5 m3/ha and was mostly related to whitebeam and beech. In Repiško fir contributed most to the 116,0 m3/ha volume of dead tree remnants. Logs were prevalent type of dead wood in both cases. In both reserves we found comparable regeneration densities. We recorded 14.440 stems/ha in Tisovec, of which 39 % were sycamore. In Repiško fir was the most abundant (48 %) of the total 13.620 stems/ha. Regeneration was satisfactory in both cases. We did not detect major deer damage.
Sekundarne ključne besede:	forest reserve;Tisovec;Repiško;Abies alba Mill.;mortality;recruitment;coarse woody debris;
Vrsta dela (COBISS):	Magistrsko delo/naloga
Komentar na gradivo:	Univ. v Ljubljani, Biotehniška fak., Oddelek za gozdarstvo in obnovljive gozdne vire
Strani:	IX f., 91 str., [13] f. pril.
ID:	11564940