Maja Dimc (Avtor), Bojan Dobovšek (Avtor)

Povzetek

Namen prispevka: Namen prispevka je analizirati problematiko kibernetske kriminalitete kot sodobne varnostne grožnje v povezavi z ozaveščenostjo in delovanjem posameznika v kibernetskem prostoru. Na podlagi empirične raziskave, izvedene v Sloveniji in Združenih državah Amerike, je izpostavljena problematika ozaveščenosti splošne javnosti na področju kibernetske kriminalitete v povezavi z njihovim preventivnim delovanjem v kibernetskem prostoru in odnosom do organov pregona s ciljem opredelitve ključnih razlik med percepcijo, vedenjem in delovanjem posameznikov glede na njihovo fizično življenjsko okolje (Slovenija in ZDA). Metode: Za potrebe prispevka je bila izvedena empirična raziskava, ki je vključevala dve skupini anketirancev, in sicer skupino posameznikov v Sloveniji ter skupino posameznikov v ZDA. Uporabljeno je bilo neeksperimentalno raziskovanje; za zbiranje podatkov je bil uporabljen anketni vprašalnik, s katerim smo merili poznavanje problematike, stališča in vedenje posameznikov v povezavi s pojavom kibernetske kriminalitete. Ugotovitve: Raziskava je pokazala pomembno razliko med ozaveščenostjo posameznikov in njihovim dejanskim varnostnim ravnanjem v virtualnem okolju, ki se v osnovi ne razlikuje glede na fizično lokacijo posameznika. Drugače pa je z občutkom varnosti, kjer se fizična lokacija preslika v virtualno okolje, saj so anketiranci živeči in delujoči v manjši državi (Slovenija) izrazili višjo stopnjo občutka varnosti v virtualnem okolju kot anketiranci živeči in delujoči v večji državi (Združene države Amerike). Poleg tega je bilo v okviru raziskave ugotovljeno, da obstaja nezaupanje in skepticizem glede usposobljenosti organov pregona za obravnavo primerov kibernetske kriminalitete, kar se odraža v potencialno manjši verjetnosti prijave in posledične obravnave kaznivih dejanj kibernetske kriminalitete. Z vidika ozaveščanja splošne javnosti s ciljem dosega visokega nivoja varnostnega ravnanja bi bilo potrebno povečati količino aktivnosti, povezanih z ozaveščanjem, hkrati pa bi se morali posvetiti tudi aktivnostim, ki bi zviševale stopnjo zaupanja v delovanje organov pregona. Omejitve/uporabnost raziskave Omejitev raziskave izhaja iz načina zbiranja podatkov, saj je bila uporabljena metoda snežne kepe. Število udeležencev pri raziskavi je bilo dokaj majhno, zato bi bilo nadaljnje raziskave priporočljivo razširiti v smislu vključenosti večjega dela populacije. Praktična uporabnost: Rezultati raziskave imajo praktično vrednost na področju implementacije procesov preprečevanja kibernetske kriminalitete, in sicer primarno ozaveščanja splošne javnosti glede pomena lastne informacijske varnosti, saj je bil v okviru raziskave potrjen pomemben razkorak med znanjem in dejansko implementacijo osnovnih tehnik zagotavljanja informacijske varnosti. Izvirnost/pomembnost prispevka: Prispevek obravnava problematiko kibernetske kriminalitete in informacijske varnosti v Sloveniji in ZDA, pri čemer poskuša ugotoviti ključne razlike med varnostnim vedenjem in delovanjem posameznikov glede na fizično življenjsko okolje. Ugotovitve raziskave predstavljajo izhodiščno točko za nadaljnje raziskave pojavnosti kibernetske kriminalitete in implementacije informacijske varnosti.

Ključne besede

kibernetska kriminaliteta;elektronski kriminal;informacijska varnost;informacijsko-komunikacijske tehnologije;informacijska varnostna kultura;

Podatki

Jezik: Slovenski jezik
Leto izida:
Tipologija: 1.01 - Izvirni znanstveni članek
Organizacija: UM FVV - Fakulteta za varnostne vede
UDK: 343.9:004.056.53
COBISS: 2652394 Povezava se bo odprla v novem oknu
ISSN: 1580-0253
Matična publikacija: Varstvoslovje
Št. ogledov: 628
Št. prenosov: 52
Ocena: 0 (0 glasov)
Metapodatki: JSON JSON-RDF JSON-LD TURTLE N-TRIPLES XML RDFA MICRODATA DC-XML DC-RDF RDF

Ostali podatki

Sekundarni jezik: Angleški jezik
Sekundarni naslov: Perception of cybercrime by selected internet users in Slovenia and USA
Sekundarni povzetek: Purpose: The purpose of the article is to analyze the issue of cybercrime as a contemporary security threat as it relates to awareness levels and behavior of an individual in the cyberspace. Based on the empirical research performed in Slovenia and United States of America, the article discusses the issue of user awareness in the field of cybercrime, their consequent preventive behavior in the cyberspace, and their attitude toward law enforcement agencies with the aim of establishing the crucial differences between perception, knowledge and actual behavior of individuals based on their physical everyday environment (Slovenia and USA). Design/Methods/Approach: For the purpose of this article, an empirical research involving two groups of participants, a group of individuals from Slovenia and a group of individuals from the United States of America, was performed. Non-experimental research method was used; a survey questionnaire was used for collection of data regarding the level of familiarity, opinion and behavior of individuals as it relates to the issue of cybercrime. Findings: The research found an important discrepancy between the level of awareness regarding online safety and the actual behavior of individuals in the virtual environment, which does not differ due to the physical location of the individual. However, when it comes to the feeling of safety, the physical location of an individual influences his/her feeling of safety while in cyberspace; namely, the research found that the participants living and working in a small country (Slovenia) are also feeling safer in the virtual environment than do the participants living and working in a large country (United States of America). Furthermore, in the framework of this research, we found a concerning level of distrust and skepticism regarding the investigative capabilities of law enforcement in the field of cybercrime, which results in potentially lower reporting rate and consequent lower level of prosecution cases. In terms raising the level of awareness of the general public with the aim of reaching a high level of safeguarding behavior, the level of activities related to awareness, as well as activities related to raising the level of trust in the capabilities of law enforcement, should be increased. Research limitations / implications: Research limitations are primarily due to the manner of data collection, since we used the snowball sampling method. Additionally, the number of participants if rather low; therefore, further research should be broadened in order to include a wider population range. Practical implications: The research results have practical value in the field of the implementation of the processes of cybercrime prevention, and primarily in the field of raising the level of awareness of the general public regarding the importance of personal information safety, since our research confirmed a discrepancy between the level of knowledge and the level of actual implementation of the basic techniques of information safety assurance. Originality/Value: The article discusses the issue of cybercrime and information security in Slovenia and the United States of America. We attempted to find the key differences between safeguarding knowledge and behavior of individuals based on their physical living environment. The findings of the research represent a starting point for further comparison of the incidence of cybercrime and implementation of information security.
Sekundarne ključne besede: cybercrime;information assurance;information communication technologies;information security culture;
Vrsta dela (COBISS): Znanstveno delo
Strani: str. 338-356
Letnik: ǂLetn. ǂ15
Zvezek: ǂšt. ǂ3
Čas izdaje: 2013
ID: 11569668