doktorska disertacija
Anže Japelj (Avtor), Luka Juvančič (Mentor), Emil Erjavec (Član komisije za zagovor), Janez Pirnat (Komentor)

Povzetek

Na dveh lokacijah mestnih gozdov v Ljubljani, Rožniku s Šišenskim hribom in Golovcu, smo izvedli ekonomsko vrednotenje rekreacijske vloge gozda in ponazorili uporabo rezultatov vrednotenja v sistemu gozdnogospodarskega in gozdnogojitvenega načrtovanja. Vprašalnik, zasnovan na metodi diskretne izbire, je bil podlaga za anketiranje reprezentativnega vzorca prebivalcev Ljubljane: 262 oseb za prvo in 263 za drugo lokacijo. Z ekonometričnim modelom latentnih razredov smo za vsako lokacijo ocenili pripravljenost za plačilo za spremembe izbranih atributov rekreacijske rabe gozda: izstopajoča drevesa, gozdne jase in čistine, kažipoti in informacijske table ter utrjene sprehajalne in tekaške poti. Oba modela izkazujeta heterogenost preferenc anketirancev, ki se v primeru Rožnika segmentirajo v štiri, v primeru Golovca pa v dva razreda z enovitim vzorcem preferenc. Pripravljenost za plačilo za ugodnejšo kombinacijo rekreacijskih atributov je izrazilo 75,6 % anketirancev za Rožnik in 67,7 % za Golovec. Oblikovali smo hipotetične scenarije sprememb atributov, agregirali ocene pripravljenosti za plačilo na raven celotne opazovane populacije in za vsak scenarij izračunali potrošnikov presežek. Optimalni scenarij z najvišjo vrednostjo potrošnikovega presežka predvideva za Golovec povečanje deleža izstopajočih dreves iz 6 % na 18 %, povečanje površine gozdnih jas in čistin iz 0,5 % na 2,3 %, ohranjanje trenutne dolžine utrjenih sprehajalnih in tekaških poti pri 14 km ter vzdrževanje kažipotov in informacijskih tabel. Optimalni scenarij za Rožnik je podoben, le da predvideva povečanje gozdnih jas in čistin iz 0,5 % na 3,5 % ter ohranjanje gostote utrjenih sprehajalnih in tekaških poti pri 28 km. Rezultate ekonomskega vrednotenja lahko uporabimo za razvrščanje območij po rekreacijski pomembnosti, opredelitev optimalnega upravljavskega režima in izdelavo podrobnega načrta ukrepov.

Ključne besede

gozdarstvo;ekonomsko vrednotenje;ekosistemske storitve;rekreacija;metoda diskretne izbire;disertacije;

Podatki

Jezik: Slovenski jezik
Leto izida:
Tipologija: 2.08 - Doktorska disertacija
Organizacija: UL BF - Biotehniška fakulteta
Založnik: [A. Japelj]
UDK: 630*90(497.4)(043.3)=163.6
COBISS: 858999 Povezava se bo odprla v novem oknu
Št. ogledov: 495
Št. prenosov: 141
Ocena: 0 (0 glasov)
Metapodatki: JSON JSON-RDF JSON-LD TURTLE N-TRIPLES XML RDFA MICRODATA DC-XML DC-RDF RDF

Ostali podatki

Sekundarni jezik: Angleški jezik
Sekundarni naslov: Economic valuation of ecosystem services for designing policies of sustainable use of forest resources
Sekundarni povzetek: We carried out economic valuation of the recreation role of forests on two locations of urban forests in Ljubljana, Rožnik with Šišenski hrib and Golovec, and demonstrated the implementation of valuation within forest management and sylviculture planning. Questionnaire, designed upon discrete choice method served as a basis for surveying a representative sample of Ljubljana%s citizens: 262 for the first location and 263 for the second one. We used a latent class model to estimate willingness-to-pay measures for the changes of the selected attributes of recreational use of forest for each location: outstanding trees, forest openings, waymarks and information boards, paved walking and jogging trails. Both models exhibit heterogeneity of respondents% preferences; in case of Rožnik they segment into 4 classes and into 2 classes in case of Golovec. Willingness-to-pay for favourable combination of recreation attributes was expressed by 75.6 % of respondents for Rožnik and 67.7 % for Golovec. We defined hypothetical scenarios of attribute changes, aggregated willingness-to-pay measures on a level of the overall population and calculated the consumer surplus for each scenario. Optimal scenario with the highest value of consumer surplus, in case of Golovec, suggests an increase in abundance of outstanding trees from 6 % to 18 %, increase in the area of forest openings from 0.5 % to 2.3 %, retaining the current length of paved walking trails at 14 km, and maintenance of waymarks and information boards. Optimal scenario for Rožnik is similar, except that the suggested increase in area of forest openings is to reach 3.5 % and the length of paved walking trails is to be retained at the current 28 km. Valuation results can be used for categorisation of areas according to recreational importance, for defining the optimal management regime and, for establishing a detailed plan for implementation of the scenarios.
Sekundarne ključne besede: forestry;economic valuation;ecosystem services;recreation;discrete choice method;
URN: URN:NBN:SI
Vrsta dela (COBISS): Doktorska disertacija
Komentar na gradivo: Univ. v Ljubljani, Biotehniška fak.
Strani: XIII f., 181, [39] str.
ID: 11587427