Vpliv ekoloških dejavnikov na naravno pomlajevanje zasmrečenih predalpskih jelovo-bukovih gozdov na karbonatnih sedimentih

doktorska disertacija

Jurij Rozman (Avtor), Jurij Diaci (Mentor)

Povzetek

Premena čistih smrekovih sestojev je eden poglavitnih gojitvenih izzivov v Evropi. Človek je z gozdno pašo, oglarjenjem in golosečnim sistemom s sadnjo smreke močno spremenil tudi gozdove v Alpah, za katere pogosto mislimo, da so naravni. Naravna obnova zasmrečenih gozdov je marsikje zelo težavna, uspeh obnove pa je ključni element trajnosti gozda in vseh njegovih funkcij. Raziskavo smo izvedli v zasmrečenih predalpskih jelovo-bukovih gozdovih v raziskovalnih območjih Jelendol in Krašica. Meritve so bile izvedene leta 2003 in 2008 na 18 objektih v Jelendolu in leta 1993, 1998 in 2010 na 32 objektih na Krašici. Vpliv ekoloških dejavnikov na uspešnost naravnega pomlajevanja smo proučili s pomočjo linearnih mešanih modelov in posplošenih linearnih mešanih modelov. Na obeh raziskovalnih objektih smo ugotovili sukcesijski razvoj v smeri večjega deleža listavcev, v Jelendolu se poleg smreke v mladju uveljavlja bukev in na Krašici gorski javor. Drevesne vrste imajo različne potrebe po ekoloških dejavnikih, ki se dodatno spreminjajo z višinskim razvojem mladja. Za pomlajevanje bukve je temeljnega pomena bližina semenskih dreves. Najboljša nasemenitev se razvije pod sestojem in v malih vrzelih, vendar je za preživetje zadostnega števila klic potrebna predvsem zadostna količina difuznega sevanja, ki jo dosežemo šele z oblikovanjem srednje velikih vrzelih. V obeh območjih potrebuje mladje za nadaljnjo rast več svetlobe, pri čemer je na niže ležeči Krašici dovolj že vrzel premera ene drevesne višine, medtem ko mora biti vrzel v Jelendolu večja. Razvoj pomlajevanja v Jelendolu je bistevno počasnejši kot na Krašici. V obeh območjih obnovo značilno zavira velika rastlinojeda divjad.

Ključne besede

naravno pomlajevanje;smreka;Picea abies;ekološki dejavniki;svetlobne razmere;gorski gozd;

Podatki

Jezik:	Slovenski jezik
Leto izida:	2015
Tipologija:	2.08 - Doktorska disertacija
Organizacija:	UL BF - Biotehniška fakulteta
Založnik:	[J. Rozman]
UDK:	63018:63023+630*22(043.3)=163.6
COBISS:	4210854
Št. ogledov:	638
Št. prenosov:	146
Ocena:	0 (0 glasov)
Metapodatki:

Ostali podatki

Sekundarni jezik:	Angleški jezik
Sekundarni naslov:	Influence of ecological factors on the natural regeneration of secondary Norway spruce forests on a pre-Alpine silver fir-beech forest site on carbonate sediments
Sekundarni povzetek:	Conversion of pure Norway spruce stands is one of the principal silvicultural challenges in Europe. With forest grazing, charcoaling, and clear-cutting for spruce planting, man has severely altered Alpine forests that we often deem to be natural. Natural regeneration of forests replaced by spruce is often rendered difficult and the success of regeneration is the key element of sustainability of the forest and all of its functions. The study was carried out in subalpine fir-beech forests replaced by spruce in the study areas Jelendon and Krašica. Measurements were carried out in 2003 and 2008 on 18 plots in Jelendol, and in 1993, 1998 and 2010 on 32 plots in Krašica. The impact of ecological factors on success of natural regeneration was studied with linear mixed models and generalised linear mixed models. In both study areas we established successional development towards a greater share of broadleaves; spruce and beech are being recruited in Jelendol and spruce and sycamore maple in Krašica. Tree species have different needs with regard to ecological factors and the ecological requirements change depending on the height of regeneration. The presence of seed trees is the key factor for beech regeneration. Establishement of seedlings is best below closed canopies and in small gaps, but survival of sufficient number of seedlings requires sufficient amount of diffuse radiation, which is not available until gaps are medium-sized. In both study areas regeneration required more light for continued growth; in the lower-altitude Krašica, gaps the size of one tree height are sufficient, while in Jelendol gaps must be larger. Development of regeneration is significanty slower in Jelendol. In both sites regeneration is strongly affected by overbowsing.
Sekundarne ključne besede:	natural regeneration;Norway spruce;Picea abies;ecological factors;light climate;mountain forest;
URN:	URN:NBN:SI
Vrsta dela (COBISS):	Doktorska disertacija
Komentar na gradivo:	Univ. v Ljubljani, Biotehniška fak.
Strani:	XII f., 167, [17] str.
ID:	11587446