Sekundarni povzetek: |
Namen prispevka:
Namen prispevka je predstaviti splošne ugotovitve ankete o strahu pred kriminaliteto na vzorcu 2377 izpraševancev v glavnih mestih republik in avtonomne pokrajine nekdanje Jugoslavije v letu 2009.
Metode:
Zbiranje podatkov je bilo opravljeno z intervjuji v gospodinjstvih. Intervjuje so izvedli usposobljeni anketarji. Uporabljeni statistični metodi sta bili faktorska in regresijska analiza. Statistični testi kažejo, da je uporabljen model veljaven in zanesljiv, prav tako je bilo ustrezno tudi vzorčenje.
Ugotovitve:
Glavne ugotovitve so podobne kot pri drugih zahodnoevropskih in ameriških študijah o strahu pred kriminaliteto. Rezultati kažejo, da je strah pred kriminaliteto odvisen od šibkih socialnih mrež v soseski, zaskrbljenosti zaradi kriminalitete, verjetnosti viktimizacije v naslednjih 12 mesecih, resnosti posledic viktimizacije, nizki sposobnosti samoobrambe pred napadalcem, vpliva viktimizacije na posameznikovo življenje, preventivnih ukrepov (previdnost), spola (ženske), izobrazbe, nizkega položaja na trgu dela in vpliva nedavne viktimizacije na intenzivnost strahu pred kriminaliteto pri posamezniku.
Omejitve/uporabnost raziskave
Rezultati raziskave so uporabni pri oblikovanju politike na področju omejevanja in preprečevanja kriminalitete in še posebej opozarjajo na uporabo socialnih in situacijskih preventivnih ukrepov za njeno zmanjševanje.
Praktična uporabnost:
Članek je uporaben tudi za izvajalce policijskega dela v skupnosti, še zlasti glede starejših ljudi, žensk in socialno in ekonomsko marginaliziranih posameznikov.
Izvirnost/pomembnost prispevka:
Raziskovalni projekt predstavljen v tem članku je prva primerjalna raziskava z uporabo sociodemografskega in socialnopsihološkega modela na območju Jugovzhodne Evrope. Kljub temu pa je raziskava tudi replikacija in preizkus že uporabljenih modelov za raziskovanje strahu pred kriminaliteto v Zahodni Evropi. |