Sekundarni povzetek: |
Namen prispevka:
Prispevek obravnava »okoljsko viktimizacijo« (prizadetost posameznikov zaradi dejavnosti, ki škodijo okolju) in se sprašuje, kakšno vlogo bodo morali igrati kriminologi in še posebej viktimologi v prihodnje, saj se naše razumevanje posledic klimatskih sprememb in drugih oblik degradacije okolja še vedno razvija.
Metode:
V prispevku je uporabljen pristop »družbene škode«, ki zahteva širšo definicijo tovrstne viktimizacije, ki presega omejevalne pravne kategorije.
Ugotovitve:
Pokazale so se jasne vzporednice med subjekti »zelene kriminologije« in bolj prevladujočimi (“mainstreamovskimi”) viktimološkimi in kriminološkimi tokovi tako v akademskih krogih kot pri oblikovanju politike na mednarodni ravni. To kaže na pomen „okoljske škode“ za obstoječe in dolgoletne razprave na obeh področjih, vključno s tistimi v zvezi z naravo viktimizacije in odgovornostjo države do žrtev. Argumentacija je izvedena skozi obravnavo različnih klasifikacij okoljske škode, vključno s škodo za zdravje, varnost, gospodarstvo, družbenimi in kulturnimi vplivi ter neenako porazdelitvijo teh vplivov po svetu in med različnimi socialnoekonomskimi skupinami.
Praktična uporabnost:
Uporabnost prispevka je v ugotovitvi, da morajo kriminologi in viktimologi opraviti mnogo več raziskav na temo „okolje, škoda“. Prav ti znanstveniki bodo v prihodnjih letih vse pogosteje spraševani po mnenju in podatkih glede teh vprašanj. Tak razvoj pa morajo prepoznati tudi tisti, ki financirajo raziskave, univerze in drugi. |