magistrsko delo
Marko Samardžija (Avtor), Renato Vrenčur (Mentor)

Povzetek

Predmet preučevanja in analiziranja je bila maksimalna hipoteka in v zvezi z njo tudi navadna hipoteka, brez katere učinkovite primerjave in analize ne bi bilo možno izpeljati. Prav tako je bila naloga osredotočena na ugotavljanje značilnosti avstrijske in hrvaške pravne ureditve hipoteke in maksimalne hipoteke, kar je nadalje rezultiralo v preučitvi in opisu razlik in podobnosti med omenjenima pravnima ureditvama z vidika instituta maksimalne hipoteke in slovensko ureditvijo le-te. Ključna razlika je vsekakor togost slovenskega pravnega reda, ki ne omogoča konverzije maksimalne hipoteke v navadno hipoteko in razpolaganja s še neizbrisano hipoteko v zemljiški knjigi ter možnostjo zamenjave vrstnega reda hipotek. Na drugi strani pa se kaže njegova prednost na področju izvensodne prodaje notarske hipoteke, ki je avstrijsko pravo v takšni obliki ne pozna, prav tako pa izvensodne prodaje ne dovoljuje hrvaška ureditev. V okviru magistrske naloge sem analiziral tudi sodno prakso na področju maksimalne hipoteke, pri čemer velja opozoriti na sodbe Vrhovnega sodišča v zvezi s prenosom terjatev in maksimalnih hipotek iz bank na družbo za upravljanje terjatev bank, ki so odstopile od klasičnega stališča sodišč, da je pri prenosu terjatev, nastalih iz temeljnega upniško-dolžniškega razmerja, prehod maksimalne hipoteke izključen. Kljub temu da si je slovenski zakonodajalec vzel zgled predvsem po nemškem in avstrijskem pravu, pa očitno ni prevzel vsega v celoti in v takšnem kontekstu, kot ga razumejo ti pravni redi, zaradi česar je s svojo togostjo povzročil težave gospodarstvu in trgovini med udeleženci v pravnem prometu, ki zaradi nefleksibilnosti ureditve najbolj trpijo. Glede na navedeno in vse predstavljeno v tej nalogi sem mnenja, da je potrebno izboljšati pravne možnosti preoblikovanja maksimalne hipoteke v klasično, hkrati pa urediti možnost razpolaganja s hipoteko tudi po tem, ko ta še ni izbrisana iz zemljiške knjige in bi lahko služila kot nadaljnje zavarovanje za druge terjatve, tako da bi upniku vseeno nudila boljši vrstni red nastanka, kot če bi se ta na novo vpisovala v zemljiško knjigo.

Ključne besede

stvarno pravo;zastavna pravica;maksimalna hipoteka;navadna hipoteka;akcesornost;temeljno upniško-dolžniško razmerje;

Podatki

Jezik: Slovenski jezik
Leto izida:
Tipologija: 2.09 - Magistrsko delo
Organizacija: UM PF - Pravna fakulteta
Založnik: M. Samardžija]
UDK: 347.27(043.3)
COBISS: 20072451 Povezava se bo odprla v novem oknu
Št. ogledov: 662
Št. prenosov: 213
Ocena: 0 (0 glasov)
Metapodatki: JSON JSON-RDF JSON-LD TURTLE N-TRIPLES XML RDFA MICRODATA DC-XML DC-RDF RDF

Ostali podatki

Sekundarni jezik: Hrvaški jezik
Sekundarni naslov: Maksimalna hipoteka u slovenskom i usporednim pravnim uređenjima sa pregledom sudske prakse
Sekundarni povzetek: Predmet proučavanja i analize bila je hipoteka do najvećeg iznosa in sa njom u vezi obična hipoteka bez koje djelotvorne usporedbe i analize ne bi bilo moguče izvesti. Isto tako je bijo predmet ovog rada usmjeren na pronalaženje značajki austrijskog i hrvatskog pravnog uređenja hipoteke i maksimalne hipoteke što je dalje rezultiralo u proučavanju i opisu razlika i sličnosoti izmeđju prije pomenutih pravnih sustava na području instituta maksimalne hipoteke i slovenskog uređenja iste. Ključna razlika je svakako u nedostatku slovenskog pravnog sustava koji ne omogućava oblikovanje maksimalne hipoteke u običnu hipoteku i razpolaganje sa još neizbrisanom hipotekom iz zemljišne knjige i mogučnosti mjenjanja prvenstvenog reda hipoteka. Na drugoj strani pokazuje se njegova prednost na području vansudske prodaje javnobilježničke hipoteke koje austrijsko pravo v takvom obliku ne poznaje a isto tako je ne poznaje hrvatsko uređenje. U okviru zadatka analizirao sam i sudsku praksu na področju maksimalne hipoteke. Pri tome je potrebno upozoriti na sudbe Vrhovnog suda u vezi sa prenosom tražbine i maksimalne hipoteke iz banke na društvo za upravljanje tražbinama banki, koje su odstupile od uobičajnog pogleda suda po pitanju prenosa maksimalne hipoteke pri odstupu tražbine, po pitanju kojeg isti prenosa maksimalne hipoteke nije dopustijo. Slovenski zakonodavac je uzeo primjer svog uređenja po njemačkom i austrijskom pravu ali pri tom nije obuhvatijo cjelokupni kontekst kao što ga zabjilježeni sustavi razumiju i stoga je prouzrokovao sa svojom nefleksibilnošću probleme svojoj privredi i trgovini među učesnicima u pravnom prometu koji zbog neefikasnosti uređenja najviše trpe. S obzirom na sve navedeno i predstavljeno u ovoj zadaći sam mišjenja, da je potrebno unaprjediti mogućnost oblikovanja maksimalne hipoteke u običnu hipoteku a isto tako je potrebno urediti mogučnost razpolaganja sa hipotekom i posle toga kad ta još nije izbrisana iz zemljišne knjige i može poslužiti kao osiguranje za sledjeće tražbine, tako da vjerovniku nudi prvenstveni red bolji nego kad bi isti upisivao novu hipoteku u zemljišnu knjigu.
Sekundarne ključne besede: stvarno pravo;založno pravo;maksimalna hipoteka;obična hipoteka;ovisnost (akcesornost);temeljni vjerovničko-dužnički odnos;
Vrsta dela (COBISS): Magistrsko delo/naloga
Komentar na gradivo: Univ. v Mariboru, Pravna fak.
Strani: 77 str.
ID: 11719498