Raba množinskih oblik prepovedane posledice v inkriminacijah

(magistrsko diplomsko delo)

Nadja Mićić (Avtor), Damjan Korošec (Mentor)

Povzetek

Zakonodajalec je pri snovanju določb posebnega dela Kazenskega zakonika (KZ-1) pri opredelitvi številnih inkriminacij (intelektualno površno) posegel po vprašljivi zakonodajni tehniki – rabi prepovedanih posledic v množinski (samostalniški) obliki, čeprav slovenski jezik pozna njihovo edninsko alternativo. Skladno z načelom zakonitosti kot temeljnim ustavnim izhodiščem kazenskega prava ter upoštevajoč jezikovno metodo razlage kot osrednjo razlagalno metodo kazenskopravnih določb, je v zvezi z inkriminacijami, ki zajemajo označitev prepovedane posledice v množinski obliki, potrebno zavzeti stališče, da je takšno kaznivo dejanje podano le, če storilec z izvršitvenim ravnanjem izpolni množinsko prepovedano posledico. Na drugi strani zato (ob strogi semantični razlagi) storilčevo ravnanje zoper zgolj en element prepovedane posledice še ne pomeni nastanka prepovedanega stanja in ne zadostuje za podanost kaznivega dejanja, hkrati pa je v opisanem primeru potrebno zavrniti celo možnost konstrukcije poskusa. Osrednje problemsko polje tega magistrskega diplomskega dela predstavlja razprava o (ne)skladnosti rabe množinskih oblik prepovedane posledice v inkriminacijah z zahtevami načela zakonitosti v kazenskem pravu, saj analiza pravno-teoretičnih izhodišč ter argumentacije sodne prakse kaže, da razlagalci pri interpretaciji opisanih zakonskih znakov (z bolj ali manj prepričljivim utemeljevanjem) zavzemajo različna stališča o njihovi (pravi) vsebini.

Ključne besede

kazensko pravo;kaznivo dejanje;prepovedana posledica;množinska oblika;načelo zakonitosti;

Podatki

Jezik:	Slovenski jezik
Leto izida:	2020
Tipologija:	2.09 - Magistrsko delo
Organizacija:	UL PF - Pravna fakulteta
Založnik:	[N. Mićić]
UDK:	343(043.2)
COBISS:	23312899
Št. ogledov:	778
Št. prenosov:	212
Ocena:	0 (0 glasov)
Metapodatki:

Ostali podatki

Sekundarni jezik:	Angleški jezik
Sekundarni naslov:	The use of plural in defining the unlawful consequence in criminalising acts
Sekundarni povzetek:	When drafting the provisions of the specific part of the Criminal Code (KZ-1) and defining several criminal acts, the legislator (in intellectual negligence) applied a questionable legislative technique – the use of plural (nouns) pertaining to the unlawful consequence, although Slovenian language is familiar with the alternative solution - the use of their singular form. To comply with the principle of legality being the core constitutional basis of criminal law and to abide by the textual approach to interpretation of criminal provisions as the central method for their understanding, a criminal act can only be committed when, by action or omission, the perpetrator fulfils all the plural-formulated elements of the unlawful consequence. In contrast (and construed narrowly), fulfilling only one of such elements cannot lead to the criminal act being committed, neither it allows for a consideration of a criminal attempt. The master’s thesis focuses on the (non)compliance with the principle of legality in criminal law when using plural in defining the unlawful consequence in criminal acts. In search of the answer it seeks to analyse the theoretical grounds and the (arguably well-reasoned) court-based argumentation on the matter, which depict incoherence in determining the correct elements of criminal conduct.
Sekundarne ključne besede:	criminal law;criminal act;unlawful consequence;plural form;principle of legality;textual interpretation approach;
Vrsta dela (COBISS):	Magistrsko delo/naloga
Študijski program:	0
Konec prepovedi (OpenAIRE):	1970-01-01
Komentar na gradivo:	Univ. v Ljubljani, Pravna fak.
Strani:	52 f.
ID:	11880843