diplomsko delo
Gašper Krajec (Avtor), Urška Šebenik (Mentor)

Povzetek

Polimere razdelimo na plastomere ali termoplaste, duromere in elastomere. Elastomeri se uporabljajo predvsem zaradi elastičnih lastnosti, kar jim zagotavlja, da je pri obremenitvi deformacija povratna. Med elastomere sodi tudi naravni kavčuk, iz katerega se izdeluje guma, ki je zamrežen kavčuk. Zaradi zamreženosti je možnost recikliranja gume in njene ponovne uporabe omejena, tako da se posledično odpadno gumo odlaga na odlagališča. V svojem diplomskem delu predstavljam proces devulkanizacije, s katerim bi poskušali odpadni gumi povrniti lastnosti surovca – nevulkanizirane gumene zmesi. Devulkanizacija je proces, pri katerem skušamo z različnimi tehnikami in dodatki pretrgati kemijske vezi med polimernimi verigami, ki so nastale pri procesu vulkanizacije. Opisanih je več vrst devulkanizacije: fizikalna, kemijska in biotehnološka. Podrobneje so analizirani postopki omenjenih devulkanizacij. Pri fizikalni devulkanizaciji proces poteka pri povišani temperaturi in tlaku, medtem ko pri kemijski devulkanizaciji procesu dodajamo različne kemijske spojine, ki omogočijo razcep vezi oziroma mostičkov med polimernimi verigami. Biotehnološka devulkanizacija je najmanj raziskana vrsta devulkanizacije, pri kateri mikroorganizmi razkrajajo mostičke z oksidacijo. V diplomski nalogi obravnavam različne primere devulkanizacij in ponovne uporabe devulkanizirane gume. Primerjam lastnosti (natezna trdnost, raztezek pri pretrgu) vulkanizata iz surovega kavčuka in devulkanizirane gume. V diplomskem delu so poleg primerjav predstavljeni tudi primeri ponovne uporabe devulkanizirane gume.

Ključne besede

kavčuk;elastomeri;guma;vulkanizacija;devulkanizacija;vrste devulkanizacije;recikliranje;diplomska dela;

Podatki

Jezik: Slovenski jezik
Leto izida:
Tipologija: 2.11 - Diplomsko delo
Organizacija: UL FKKT - Fakulteta za kemijo in kemijsko tehnologijo
Založnik: [G. Krajec]
UDK: 678.028.5(043.2)
COBISS: 21953283 Povezava se bo odprla v novem oknu
Št. ogledov: 735
Št. prenosov: 179
Ocena: 0 (0 glasov)
Metapodatki: JSON JSON-RDF JSON-LD TURTLE N-TRIPLES XML RDFA MICRODATA DC-XML DC-RDF RDF

Ostali podatki

Sekundarni jezik: Angleški jezik
Sekundarni naslov: Rubber devulcanization
Sekundarni povzetek: Polymers are divided into thermoplastic polymers, thermosetting polymers and elastomers. Elastomers are mainly used because of the elastic properties, which ensures a reversible deformation. Elastomers also include natural rubber, from which the rubber is made. Due to the cross-linking, the possibility of rubber recycling and its reuse is limited. Waste rubber is then deposited in the landfill. In diploma, I write about the devulcanization process that would attempt to regain the properties of the raw material - the unvulcanized rubber compound. Devulcanization is a process in which we try to break the chemical bonds between the polymer chains, resulting from the vulcanization process, by various techniques and additives. Different types of devulcanization processes are described: mechanical, chemical and biotechnological. Selected examples of specific devulcanization methods are analyzed in detail. In the case of mechanical devulcanization, the process is carried out at a high temperature and high pressure, while in the case of chemical devulcanization, where waste rubber is added to various chemical compounds that allow the splitting of bonds between the polymer chains. Biotechnological devulcanization is the least researched method of devulcanization in which microorganisms decompose bonds by oxidation. In the thesis, I write about different types of devulcanization processes and reuse of devulcanized rubber. I compare properties (tensile strength, elongation at break) between vulcanized rubber (made of natural rubber) and vulcanized rubber, made of natural rubber and devulcanized rubber. Examples of the reuse of devulcanized rubber are also presented.
Sekundarne ključne besede: elastomers;rubber;devulcanization;recycling;
Vrsta dela (COBISS): Diplomsko delo/naloga
Študijski program: 1000372
Konec prepovedi (OpenAIRE): 1970-01-01
Komentar na gradivo: Univ. v Ljubljani, Fak. za kemijo in kemijsko tehnologijo, UNI Kemijsko inženirstvo
Strani: 36 f.
ID: 11886377