Socialni cilji kot dejavnik medvrstniškega nasilja pri mladostnikih

magistrsko delo

Povzetek

Otroci oz. učenci v obdobju šolanja preživijo bistveno več časa v šolskem okolju kot drugje, zaradi česa imajo te izkušnje kritično vlogo pri njihovem kognitivnem, socialnem in čustvenem razvoju. Izkušnja medvrstniškega nasilja za posameznika in šolsko okolje predstavlja neprijetno izkušnjo z možnimi negativnimi izidi. V obdobju mladostništva je medvrstniško nasilje velikokrat v strateški vlogi dokazovanja ali vzdrževanja posameznikovega socialnega statusa. Pomembno vlogo pri slednjem imajo prav socialni cilji, ki so eden izmed glavnih motivov za izvajanje medvrstniškega nasilja. Namen magistrskega dela je raziskati vlogo in pomen socialnih ciljev v kontekstu medvrstniškega nasilja. Končni vzorec je zajemal 2039 učencev višjih razredov 20 osnovnih in srednjih šol. Starost učencev je od 13 do 22 let (M = 15,48). Rezultati so pokazali, da učenci z visoko izraženimi socialnimi cilji po priljubljenosti v višji meri poročajo o izvajanju nasilnega vedenja. O večjem izvajanju slednjega, predvsem odnosnega medvrstniškega nasilja, so prav tako poročali učenci, ki so bili v primerjavi z drugimi bolj negotovi zaradi svojega socialnega statusa v vrstniški skupini. Prav tako smo preverili, ali se pojavljajo razlike pri učencih, ki imajo visoke cilje po priljubljenosti, a v vrstniški skupini niso prepoznani kot takšni (angl. wannnabes). Pokazalo se je, da ta skupina učencev poroča o višji stopnji viktimizacije, predvsem odnosni in besedni. Na podlagi tega lahko sklepamo, da gre za rizično skupino učencev, zaradi česa bi bilo smiselno pripraviti intervencije na skupinski ravni, ki smo jih predstavili v diskusiji. Rezultati analiz so prav tako pokazali, da osnovnošolci poročajo o višjih socialnih ciljih po priljubljenosti kot srednješolci. Pri preverjanju razlik med spoloma se je pokazalo, da fantje v večji meri poročajo o ciljih po priljubljenosti, medtem ko so dekleta v večji meri poročala o višjih socialnih ciljih po sprejetosti, prav tako so, v primerjavi z fanti, poročala o večji negotovosti zaradi svojega socialnega statusa. Rezultati raziskave nam lahko tako pomagajo bolje razumeti funkcijo nasilnega vedenja in k priljubljenosti usmerjenih vedenj v mreži vrstniških odnosov.

Ključne besede

magistrska dela;socialni cilji;priljubljenost;sprejetost;negotovost zaradi socialnega statusa;mladostniki;vrstniški status;medvrstniško nasilje;

Podatki

Jezik:	Slovenski jezik
Leto izida:	2020
Tipologija:	2.09 - Magistrsko delo
Organizacija:	UM FF - Filozofska fakulteta
Založnik:	[A. Mikl]
UDK:	316.6:364.63-057.874(043.2)
COBISS:	28442883
Št. ogledov:	736
Št. prenosov:	121
Ocena:	0 (0 glasov)
Metapodatki:

Ostali podatki

Sekundarni jezik:	Angleški jezik
Sekundarni naslov:	Social goals as a factor in bullying among adolescents
Sekundarni povzetek:	Adolescents spend significantly more time in the school environment than elsewhere. Consequently, experiences gathered in school have a critical role in their cognitive, social, and emotional development. Bullying represents an uncomfortable experience with many possible unfavourable outcomes, both for the individual and the school environment. During adolescence, bullying often poses as a strategic role in proving or maintaining an individual's social status. Additionally, social status goals, which are one of the main motives for bullying, play an important role too. The purpose of this master's thesis was to explore the role and importance of social status goals in the context of bullying. The final sample included 2,039 upper-grade students, coming from 20 elementary and high schools. The age of students ranged from 13 to 22 years (M = 15.48). The results showed that higher endorsement of popularity goals was linked to higher violent behaviour. In contrast, students who were, compared to others, more insecure about their social status in the peer group reported higher violent behaviour. In addition, we checked whether there were any differences with students who have high popularity goals but are not recognised as such ("wannabes"). This group of students reported a higher level of victimisation, especially relational and verbal victimisation. Based on these results, we concluded that wannabes belong to a high-risk group; we present group-level interventions suitable for this group in the discussion. The results also showed that primary school pupils reported higher popularity goals than high school students. The gender gap examination showed that boys endorsed higher popularity goals, while girls endorsed higher social preference goals; moreover, girls reported higher social status insecurity compared to boys. This study provides new insights into peer status and social status goals that can help with a better understanding of the function of bullying and the function of popularity targeted behaviours.
Sekundarne ključne besede:	master theses;social status goals;popularity;perceived social support;social status insecurity;adolescents;peer status;bullying;
Vrsta dela (COBISS):	Magistrsko delo/naloga
Komentar na gradivo:	Univ. v Mariboru, Filozofska fak., Oddelek za psihologijo
Strani:	VII, 74 str.
ID:	11949247