Prispevek k razumevanju evolucije samozavedanja s primerjalno nevroznanstveno metodo

magistrsko delo

Kristian Elersič (Avtor), Marko Kreft (Recenzent), Gregor Belušič (Mentor), Gregor Belušič (Član komisije za zagovor), Olga Markič (Član komisije za zagovor), Marko Kreft (Član komisije za zagovor), Janko Božič (Član komisije za zagovor), Olga Markič (Komentor)

Povzetek

Magistrska naloga predstavlja poskus razumevanja evolucije samozavedanja. V njej preverjam tri hipoteze: hipotezo gradientnosti, hipotezo socialnosti in hipotezo kompleksnosti. Prva predpostavlja, da ima samozavedanje več stopenj, tako v okviru ontogenetskega, kakor tudi filogenetskega razvoja. Druga predpostavlja, da je samozavedanje prilagoditev na socialno okolje. Tretja pa predpostavlja, da mora biti organizem dovolj kompleksen, da se lahko samozaveda. Naloga je teoretične narave in temelji na analizi izbrane filozofske in nevroznanstvene literature. Pregled izbrane filozofske literature služi postavitvi okvirjev, v katere umeščam nevroznanstvene raziskave. Na podlagi raziskav lahko sklepamo, da se lahko živali in dojenčki samozavedajo, a ne v enakem smislu, kakor se odrasli ljudje. Pregled primerjalno nevroznanstvene literature pa nam določiti verjetnost samozavedanja različnih živalskih taksonov. Osnovna predpostavka je, da čim več kompleksnih vedenj, ki so povezana s samozavedanjem, žival izkazuje, in čim bolj kompleksen živčni sistem kot ima, tem višja je verjetnost, da se samozaveda. Končni sklep je, da so samozavedne človeku podobne opice, sloni, kiti in morebiti vrani, kjer možnosti samozavedanja nekaterih preostalih živali ne moremo povsem izključiti.

Ključne besede

samozavedanje;evolucija;primerjalna nevroznanost;kompleksna vedenja;samozavedanje živali;nevrobiologija;filozofija;kognitivna znanost;

Podatki

Jezik:	Slovenski jezik
Leto izida:	2020
Tipologija:	2.09 - Magistrsko delo
Organizacija:	UL BF - Biotehniška fakulteta
Založnik:	[K. Elersič]
UDK:	591.1(043.2)
COBISS:	28361219
Št. ogledov:	594
Št. prenosov:	106
Ocena:	0 (0 glasov)
Metapodatki:

Ostali podatki

Sekundarni jezik:	Angleški jezik
Sekundarni naslov:	On the evolution of self-awareness, comparative neuroscientific approach
Sekundarni povzetek:	The master thesis addresses the question of evolution of self-consciousness. I propose three hypotheses. The first one states that self-consciousness can be interpreted as a multi-step phenomenon, both in ontogenetical and phylogenetical development. The second hypothesis states that self-consciousness is an adaptation to the requirements of the social environment. The third one states that an organism must be complex enough to be self-conscious. The thesis is theoretical, based on the analysis of selected philosophical and comparative-neuroscientific literature. The philosophical literature sets the basis upon which I interpret the neuroscientific literature. The main idea is that animals and toddlers can be self-conscious, but not in a way as grown humans are. In this way we can talk about different degrees of self-consciousness. The reviewed neuroscientific literature then serves as a basis for determining the probability that an animal is self-conscious. I propose that the more complex behaviors an animal shows, and the more complex nervous system it has, the greater is the probability of its self-consciousness. I conclude that at least great apes, elephants, cetaceans, and maybe corvids, are self-conscious. Other animals are not strictly excluded, since there is a lack of research on this topic.
Sekundarne ključne besede:	self-consciousness;evolution;comparative neuroscience;complex behavior;animal self-consciousness;neurobiology;philosophy;cognitive science;
Vrsta dela (COBISS):	Magistrsko delo/naloga
Študijski program:	0
Komentar na gradivo:	Univ. v Ljubljani, Biotehniška fak.
Strani:	IX f., 71 str.
ID:	12029442