Preoblikovanje blagovnega fetišizma v sodobni družbi

[diplomsko delo]

Dejan Navodnik (Avtor), Gorazd Kovačič (Mentor)

Povzetek

Z razvojem neoliberalne postfordistične oblike kapitalizma je prišlo do preoblikovanja Marxovega koncepta blagovnega fetišizma: družbeni odnosi med postvarjenimi ljudmi so se pričeli prikazovati kot družbeni odnosi med pristnimi ljudmi. Značilnost kapitalističnega produkcijskega načina je, da dobijo stvari poleg uporabne vrednosti tudi menjalno (tržno) vrednost, ki se skonstruira na trgu. Ta dobi prizvok "samoumevne naravne nujnosti" vsake stvari, čeprav v resnici ni nič drugega kot konstrukt specifičnih zgodovinskih pogojev družbene produkcije. V neoliberalni postfordistični pojavni obliki kapitalizma, v kateri so osrednjo vlogo pri realiziranju presežne vrednosti prevzele kognitivne dejavnosti, katerih nosilci so ljudje, se to družbeno vrednostno razmerje med stvarmi prenese tudi na ljudi oz. na vsakega posameznika posebej in se tako izraža njegovo družbeno koristnost in samouresničenost. V takšni družbi je posameznik dojet kot virtuozni individuum s svojimi specifičnimi sposobnostmi, kompetencami in spretnostmi, zato se ga lahko vrednoti kvečjemu glede na njegovo sposobnost, da čim hitreje zasede določen družbeni položaj in da ga neprenehoma izboljšuje. Posamezniku se njegova menjalna (tržna) vrednost kaže kot upravičeni rezultat njegove koristnosti, zmožnosti in notranje psihične moči.

Ključne besede

blagovni fetišizem;postfordizem;neoliberalizem;samouresničenje;individualizacija;človeški kapital;

Podatki

Jezik:	Slovenski jezik
Leto izida:	2020
Tipologija:	2.11 - Diplomsko delo
Organizacija:	UL FF - Filozofska fakulteta
Založnik:	[D. Navodnik]
UDK:	316.324.8:316.42(043.2)
COBISS:	55660547
Št. ogledov:	403
Št. prenosov:	106
Ocena:	0 (0 glasov)
Metapodatki:

Ostali podatki

Sekundarni jezik:	Angleški jezik
Sekundarni naslov:	Modification of commodity fetishism in contemporary society
Sekundarni povzetek:	By the development of the neoliberal postfordist form of capitalism, Marx's concept of commodity fetishism was transformed: social relations among people as objects began to emerge as social relations between genuine people. A characteristic of the capitalist mode of production is that things also acquire the exchange (market) value that is constructed in the market in addition to their use-value. The latter gains the connotation of the "self-evident natural necessity" of everything even though, in reality, it is nothing more than a construct of the specific historical conditions of social production. In the neoliberal postfordist form of capitalism, cognitive activities have taken the central role in the realization of surplus-value. Therefore, the social value relationship between things attaches to people as carriers of the cognitive ability and begins to express their social utility which expresses also their self-realization proportionally. In such a society, the individual is perceived as a virtuosic individual with his specific abilities, competencies, and skills. Therefore, he can be valued at most concerning his ability to occupy a certain social position as quickly as possible and to improve it constantly. To the individual, his exchange (market) value is shown as a justified result of his competence, inner psychic power, and level of self-realization.
Sekundarne ključne besede:	commodity fetishism;postfordism;neoliberalism;self-realization;individualization;human capital;
Vrsta dela (COBISS):	Diplomsko delo/naloga
Študijski program:	0
Konec prepovedi (OpenAIRE):	1970-01-01
Komentar na gradivo:	Dipl. delo, Univ. v Ljubljani, Filozofska fak., Oddelek za sociologijo
Strani:	88 f.
ID:	12031244