Geomorfološke analize ugrezninskih razpok na območju Šaleških jezer

diplomsko delo

Jan Vodušek (Avtor), Tomislav Popit (Mentor), Marko Vrabec (Komentor)

Povzetek

Rudarska dejavnost je v Šaleški dolini prisotna že okoli 150 let in je kot takšna glavna eksogena preoblikovalna sila na tem območju. Najbolj očiten geomorfološki element delovanja premogovnika je ugrezanje površja, ki je prisotno na širšem območju izkoriščanja premoga. Ena od značilnih geomorfnih oblik procesa ugrezanja so površinske razpoke, ki nastajajo na obrobju deformiranega območja. Analiza in opazovanje teh razpok bi lahko prispevala k boljšemu upravljanju okolja na vplivnem območju Premogovnika Velenje. V diplomski nalogi smo ugotovili, da je mogoče s pomočjo analiz daljinskega zaznavanja prepoznati in spremljati razpoke ter območje ugrezanja. Z analizo digitalnih modelov višin (DMV), ki so bili posneti v različnih časovnih obdobjih, smo lahko določili meje ugrezninskega bazena ter določili vlogo površinskih razpok v njem. Te se pojavljajo znotraj bazena in gradijo njegov rob. Z analizo reliefne izoblikovanosti smo z različnimi metodami analizirali proučevano območje in pri tem uporabili senčeni model reliefa (ang. hillshade), razgibanost površja (ang. Terrain Ruggedness Index – TRI), topografski položaj (Topographic Position Index - TPI), usmerjenost pobočja (ang. Aspect) in hrapavost površja (ang. Roughness). Na osnovi analiz površja smo prepoznali razpoke in jih ločili od ostalih naravnih in antropogenih geomorfnih elementov na območju ter izdelali geomorfološko karto ugrezninskih elementov na območju šaleških jezer (območje v obliki pravokotnika s koordinatami ogljišč (WGS84): 15° 05' 33.77'', 46° 23' 25.90''; 15° 05' 33.69'', 46° 22' 37.32''; 15° 03' 13.35'', 46° 23' 26.00''; 15° 03' 13.30'', 46° 22' 37.41''). Z izdelavo različnih zemljevidov ter njihovo vizualno analizo je bilo ugotovljeno, da je za prepoznavanje in opisovanje posameznih ugrezninskih razpok najbolje uporabna analiza TRI. Pri tej metodi je razločevanje med hrapavimi geomorfnimi oblikami najbolj jasno, saj hrapavi elementi v primerjavi z drugimi metodami najbolje izstopajo. Vsekakor pa je mogoče razpoke dobro prepoznavati tudi s pomočjo ostalih produktov daljinskega zaznavanja, kot sta senčeni model reliefa in ortofoto posnetek.

Ključne besede

površinske razpoke;šaleška jezera;ugrezanje kot posledica rudarjenja;DMV;

Podatki

Jezik:	Slovenski jezik
Leto izida:	2020
Tipologija:	2.11 - Diplomsko delo
Organizacija:	UL NTF - Naravoslovnotehniška fakulteta
Založnik:	[J. Vodušek]
UDK:	55
COBISS:	33273603
Št. ogledov:	439
Št. prenosov:	248
Ocena:	0 (0 glasov)
Metapodatki:

Ostali podatki

Sekundarni jezik:	Angleški jezik
Sekundarni naslov:	geomorphological analysis of ground fissures in Šaleška lake area
Sekundarni povzetek:	Mining has been present in the Šalek Valley for about 150 years and is therefore, the most important exogenous geomorphic force in the area. The most obvious geomorphological element in the valley is subsidence of the surface, which is present in the wider area of coal exploitation. One of the typical geomorphological forms of the subsidence process are the ground fissures that are formed at the outskirts of the deformed area. The analysis and observation of these cracks could lead to better environmental management in the influential area of the Velenje coal mine. In the diploma thesis, we found out that with the help of remote sensing products we can identify and monitor cracks and the subsidence basin. By analysing digital elevation models (DEM) recorded at different times, we were able to determine the boundaries of the subsidence basin and determine the role of ground fissures in this basin. With a number of DEM analyses, which are hillshade, Terrain Ruggedness Index-TRI, Topographic position Index-TPI, Aspect and Roughness, we identified cracks and separated them from other geomorphic elements in the area (natural and anthropogenic). The product was a geomorphological map of subsidence elements in the Šalek Lakes area (area in between coordinates (WGS84): 15° 05' 33.77'', 46° 23' 25.90''; 15° 05' 33.69'', 46° 22' 37.32''; 15° 03' 13.35'', 46° 23' 26.00''; 15° 03' 13.30'', 46° 22' 37.41''). Of all analyses, the identification of fissures proved TRI to be the best. However this works most effectively compared to other analyses, such as Senčen relief and TPI, Orthophoto imagery and DEM differences, if available.
Sekundarne ključne besede:	Ground fissures;Šalek lakes;Mining related subsidence;DEM;
Vrsta dela (COBISS):	Diplomsko delo/naloga
Študijski program:	0
Konec prepovedi (OpenAIRE):	1970-01-01
Komentar na gradivo:	Univ. v Ljubljani, Naravoslovnotehniška fak., Oddelek za geologijo
Strani:	XII, 65 f., pril.
ID:	12044752