(diplomsko delo)
Rebeka Košec (Avtor), Klavdija Čuček-Trifkovič (Mentor), Leona Cilar (Komentor)

Povzetek

Uvod: Posttravmatska stresna motnja velja za najpogostejšo posledico ob izpostavljenosti posameznika travmatični izkušnji. Posttravmatska stresna motnja je opredeljena takrat, ko začetni simptomi travme ne izzvenijo in trajajo dlje kot en mesec. Tako posledično vpliva tudi na kakovost življenja in v posameznikov vsakdan prinaša soočanje s posledicami. Metode: V zaključnem delu smo uporabili sistematičen pregled literature. Rezultati: Spoznali smo, da je posttravmatska stresna motnja od uradne uvedbe diagnoze bolje razumljena in raziskana. Kljub dodatnemu znanju pa je opaziti omejen uspeh na področju zdravljenja, saj večina posameznikov ne prejme ustrezne pomoči ali pa njihovo zdravljenje ni optimalno. Razprava in sklep: Raziskave kažejo, da je vpliv travmatične izkušnje na posameznika neizogiben, vseeno pa lahko vplivamo na njen izid z ustrezno pomočjo in pravilnim soočanjem travmatizirane žrtve s travmatičnim dogodkom. Ob tem je poudarjena vloga medicinske sestre, saj se lahko na vseh področjih zdravstvene oskrbe sreča s travmatizirano osebo. Pri tem je pomembno, da medicinska sestra prepozna simptome posttravmatske stresne motnje in vzpostavi zaupen odnos s posameznikom, ki mu je težko govoriti o srečanju s travmo, ter tako odpira pot do zdravljenja. Ob tem ne smemo pozabiti, da so prav delavci na čelnih linijah nudenja prve pomoči visoko rizično izpostavljeni travmi in posledično posttravmatski stresni motnji.

Ključne besede

travmatična izkušnja;posttravmatska stresna motnja;simptomi;diagnosticiranje;medicinske sestre;

Podatki

Jezik: Slovenski jezik
Leto izida:
Tipologija: 2.11 - Diplomsko delo
Organizacija: UM FZV - Fakulteta za zdravstvene vede
Založnik: [R. Košec]
UDK: 616.89(043.2)
COBISS: 44359939 Povezava se bo odprla v novem oknu
Št. ogledov: 27
Št. prenosov: 5
Ocena: 0 (0 glasov)
Metapodatki: JSON JSON-RDF JSON-LD TURTLE N-TRIPLES XML RDFA MICRODATA DC-XML DC-RDF RDF

Ostali podatki

Sekundarni jezik: Angleški jezik
Sekundarni naslov: Impact of posttraumatic stress disorder on an individual
Sekundarni povzetek: Introduction: Posttraumatic stress disorder is considered to be the most common consequence of exposure to an individual's traumatic experience. Post-traumatic stress disorder can be defined when the initial symptoms of trauma do not go away and last longer than one month, which on the long term affects the quality of life and brings coping with the consequences in an individual's daily life. Methods: In the final part we used a systematic review of the literature. Results: We learned that posttraumatic stress disorder has been understood and researched better since the official introduction of the diagnosis. Despite additional knowledge,, limited success in treatment it has been observed that most individuals still do not receive the appropriate help needed or their treatment is not optimal. Discussion and conclusion: Research shows that encountering a traumatic experience is inevitable, yet we can influence its impact and outcome with appropriate help and proper coping of the traumatized victim with the traumatic event. The role of the nurse is highly important, as she can recognise a traumatized person in all areas of health care. It is significant for nurse to acknowledge the symptoms of post-traumatic stress disorder and build the trust between the individual who finds it difficult to talk about trauma and therefore open the way to the treatment. We must also not forget that it is the health workers on the front lines of first aid that may be constantly exposed to trauma events and consequently developing a post-traumatic stress disorder.
Sekundarne ključne besede: traumatic experience;post-traumatic stress disorder;symptoms;diagnosis;nurse;
Vrsta dela (COBISS): Diplomsko delo/naloga
Komentar na gradivo: Univ. v Mariboru, Fak. za zdravstvene vede
Strani: IV, 39 f.
ID: 12055230
Priporočena dela:
, Založba VBZ, Ljubljana 2015, 202 strani, 25.90 EUR (ISBN 978-961-6468-81-7)
, zloraba ali zanemarjanje v otroštvu