diplomsko delo
Povzetek
Življenje v 21. stoletju je v znamenju hitrega tehnološkega razvoja. »Pametna« tehnologija se vedno bolj aplicira v znanost, raziskave, komunikacijo. Med drugim je produkt razvoja avtonomnost letal. Sem spadajo UAV (Unmanned Aerial Vehicle), kar v prevodu pomeni brezpilotni zrakoplovi. Za ugotavljanje temperaturnih razlik v toplotnem sevanju mora biti opremljen s termično kamero oziroma infrardečo kamero, poznano tudi kot FLIR (Forward Looking Infrared) tehnologija. Infrardeča kamera je naprava, ki pretvarja za nas nevidno toplotno sevanje v vidno sliko s prikazom na zaslonu. Termična kamera zaznava razlike v sevanju. IR spekter je v območju elektromagnetnega sevanja z valovno dolžino med 3 x 10-6 in 12 x 10-6 m. FLIR kamere se uporabljajo v vojaške namene, za potrebe reševanja in za civilne potrebe. S pomočjo FLIR kamere zaznavamo razlike v toplotnem sevanju, zato jih je mogoče uporabiti v geookolju in so lahko posledica naravnih ali antropoloških aktivnosti. Za uspešen let je ključno natančno načrtovanje poti in vzdrževanje ter delovanje opreme in orodij, s katerimi operiramo. Pred izvedbo poleta je potrebno pridobiti ustrezno dovoljenje za vstop v zračni prostor na Agenciji za civilno letalstvo. Brezpilotni zrakoplov za civilno uporabo je primeren pri opazovanju toplotnih onesnaženj takrat, ko je ostalih onesnaženj manj (sonce, visoke temperature, močna svetlobno odbojna telesa …). Dobri rezultati so tam, kjer so velike razlike v temperaturah oziroma nihanjih toplotnega sevanja. Podatki termičnih meritev se lahko shranjujejo kot slike (jpg, jpeg …) ali radiometrični obliki, kar omogoča nadaljnje urejanje.
Ključne besede
brezpilotni zrakoplov;termična kamera;toplotno sevanje;termične meritve;infrardeče (IR);
Podatki
Jezik: |
Slovenski jezik |
Leto izida: |
2020 |
Tipologija: |
2.11 - Diplomsko delo |
Organizacija: |
UL NTF - Naravoslovnotehniška fakulteta |
Založnik: |
[G. Lotrič] |
UDK: |
622 |
COBISS: |
31194627
|
Št. ogledov: |
409 |
Št. prenosov: |
161 |
Ocena: |
0 (0 glasov) |
Metapodatki: |
|
Ostali podatki
Sekundarni jezik: |
Angleški jezik |
Sekundarni naslov: |
use of unmanned aerial vehicle to detect temperature differences in thermal radiation |
Sekundarni povzetek: |
Life in the 21st century is marked by rapid technological development. Technology is increasingly applied to science, research, and communication. Among other things, the product of the development is the autonomy of aircraft. These include UAV (Unmanned Aerial Vehicle). To detect temperature differences in thermal radiation, it must be equipped with a thermal camera or infrared camera, also known as FLIR (Forward Looking Infrared) technology. An infrared camera is a device that converts invisible thermal radiation into a visible image with a display on the screen. The thermal camera detects differences in radiation. The IR (infrared) spectrum is located in the range of electromagnetic radiation with a wavelength between 3 x 10-6 and 12 x 10-6 m. FLIR cameras are used for military, rescue, and civilian purposes. With the help of FLIR cameras, we detect differences in thermal radiation, so they can be used in a geo-environment, which can be the result of natural or anthropological activities. Accurate route planning and maintenance, as well as the operation of the equipment and tools we operate with, are crucial for a successful flight. Before conducting a flight, it is necessary to obtain an appropriate permit to enter the airspace at the Civil Aviation Agency. Unmanned aerial vehicles for civil use are suitable for observing thermal pollution when there is less other pollution (sun, high temperatures, strong light-reflecting bodies, etc.). Good results are where there are large differences in temperatures or fluctuations in thermal radiation. Thermal measurement data can be stored as images (jpg, jpeg, etc.) or in a radiometric form allowing further editing. |
Sekundarne ključne besede: |
unmanned aerial vehicle;thermal camera;thermal radiation;thermal measurements;infrared (IR); |
Vrsta dela (COBISS): |
Diplomsko delo/naloga |
Študijski program: |
0 |
Konec prepovedi (OpenAIRE): |
1970-01-01 |
Komentar na gradivo: |
Univ. v Ljubljani, Naravoslovnotehniška fak., Odd. za geotehnologijo, rudarstvo in okolje |
Strani: |
XIII, 34 f. |
ID: |
12058456 |