Vpliv gibalne aktivnosti na zmanjšanje absentizma

magistrsko delo

Marcel Koren (Avtor), Vojko Potočan (Mentor)

Povzetek

Delovno okolje postaja globalno, hitro spreminjajoče se in tekmovalno. Z industrijo 4.0 dobimo novo tehnologijo, inovativne procese, velike podatkovne baze, nanotehnologijo, robotizacijo, umetno inteligenco, informativno-komunikacijsko tehnologijo, spremembo zaposlitvenih praks in povečano starostno raznolikost. Pojavljajo se tradicionalna in novonastajajoča zdravstvena vprašanja: kronične bolezni, duševno zdravje, bolezni mišično-skeletnega sistema in invalidnost (ENWHP, 2018). Zaposleni se lahko zoperstavijo stresu delovnega okolja (fiziološki in psihološki) zgolj z redno in ustrezno gibalno aktivnostjo. Ta pozitivno vpliva na biološko, psihološko in sociološko stanje zaposlenega. Uravnoteženost dejavnikov prispeva k boljšemu zdravju zaposlenih in posledično k nižjemu absentizmu, ki se delodajalcu izkazuje kot dobra naložba, saj prinese nižje stroške dela, višjo produktivnost in razvoj ter izboljša konkurenčni položaj podjetja na trgu. Delodajalci lahko spodbujajo uravnotežen način življenja z vlaganji v promocijo zdravja na delovnem mestu. Vsaka naložba v program promocije zdravja na delovnem mestu je lahko donosna – zmanjšan absentizem, manjši zdravstveni stroški (Wolfgang & Kramer, 2008), (Stergar & Urdih Lazar, 2012), vendar zgolj ob sistematičnem pristopu in analizi resničnih podatkov, informacij in dejstev. Treba je poiskati optimalno povezavo med zdravim življenjskim slogom in učinkovitostjo zaposlenih (Športna unija Slovenije, 2020a). V magistrski nalogi smo ugotavljali vpliv gibalne aktivnosti na bolniško (ne)odsotnost preteklega leta in medsebojno povezavo med oceno kondicijske pripravljenosti in oceno zdravstvenega statusa. Predstavili smo, kdaj je smiselno uvesti model programiranega rekreacijskega odmora v poslovni proces (delež produktivnosti zaposlenega) in kako dolgo mora trajati. Na podlagi znanstvenih izsledkov se lahko v kratkem času povrne 70 % delovnih sposobnosti. To je izvedljivo zgolj s sodelovanjem strokovnjakov z različnih področij (ergonomija, kibernetika, robotika, informatika, medicina dela, psihologija dela, sociologija dela, kineziologija, komunikologija, varstvo pri delu in drugo), vendar rekreacijski odmori ne smejo vplivati na kakovostno in količinsko proizvodnjo.

Ključne besede

absentizem;gibalna aktivnost;promocija zdravja;delovno okolje;delovno mesto;zaposleni;biopsihosocialni model;

Podatki

Jezik:	Slovenski jezik
Leto izida:	2021
Tipologija:	2.09 - Magistrsko delo
Organizacija:	UM EPF - Ekonomsko-poslovna fakulteta
Založnik:	M. Koren
UDK:	331.4
COBISS:	59425795
Št. ogledov:	484
Št. prenosov:	94
Ocena:	0 (0 glasov)
Metapodatki:

Ostali podatki

Sekundarni jezik:	Angleški jezik
Sekundarni naslov:	ǂThe ǂimpact of sport activity to reduce absenteeism
Sekundarni povzetek:	Work environment is becoming global, rapidly changing and competitive. With Industry 4.0, we get new technology, innovative processes, large databases, nanotechnology, robotisation, artificial intelligence, information and communication technology, changing employment practice, and increased age diversity. Traditional and new health issues are emerging: chronic diseases, mental health, musculoskeletal diseases, and disability (ENWHP, 2018). Employees can cope with stressful work environment (physiological and psychological) only with regular and appropriate physical activity. This has a positive effect on the biological, psychological and sociological condition of the employees. The balance of the factors contributes to better employee health and leads to lower absenteeism, which proves to be a good investment for the employer, as it brings lower labor costs, higher productivity, development and it also improves the company's competitive position at the market. Employers can promote a balanced lifestyle by investing in workplace health promotion. Any investment in a workplace health promotion program can be profitable – reduced absenteeism, lower health costs (Wolfgang & Kramer, 2008), (Stergar & Urdih Lazar, 2012), but only with a systematic approach and analysis of real data, information and facts. It is necessary to find the optimal connection between a healthy lifestyle and employee efficiency (Sports Union of Slovenia, 2020a). In the master's thesis, we determined the impact of physical activity on the sickness (non) absence of the previous year and the interrelation between the assessment of fitness and the assessment of health status. We presented the time when it is reasonable to introduce the model of a programmed recreational break into the business process (employee productivity share), and how long it should last. Based on scientific findings, 70 % of working skills can be restored in a short time. This is feasible only with the participation of the experts from various fields (ergonomics, cybernetics, robotics, informatics, occupational medicine, occupational psychology, the sociology of work, kinesiology, communication, occupational safety and others). However, recreational breaks should not affect the quality and quantity of the production.
Sekundarne ključne besede:	absenteeism;physical activity;workplace health promotion;employee health;biopsychosocial model.;
Vrsta dela (COBISS):	Magistrsko delo/naloga
Komentar na gradivo:	Univ. v Mariboru, Ekonomsko-poslovna fak.
Strani:	77 str., 5 str. pril.
ID:	12059097