Otrok z Aspergerjevim sindromom v glasbeni šoli

magistrsko delo

Veronika Rogelj (Avtor), Tomaž Vec (Mentor)

Povzetek

Otroci z Aspergerjevim sindromom se pogosto soočajo s primanjkljaji na področjih komunikacije in socialne interakcije, zaradi katerih je njihova komunikacija ter vzpostavljanje stikov z drugimi osebami neobičajno glede na socialno okolje, kar jim pogosto otežuje vključevanje v vrstniške skupine in sodelovanje pri raznih prostočasnih aktivnostih. Kljub temu, da je v Sloveniji sistem javnega glasbenega šolstva na dokaj visokem nivoju, je vključevanje otrok s posebnimi potrebami v javne glasbene šole še neurejeno področje, ki se ga zakoni in pravilniki na področju glasbenih šol ne dotikajo – izgleda kot da otroci s posebnimi potrebami v glasbi ne obstajajo. Vendar pa preko pogovorov z glasbenimi pedagogi lahko hitro ugotovimo, da v praksi to ne drži – učitelji se pri delu srečujejo z otroki s posebnimi potrebami, vendar pa pri tem niti učenci niti učitelji niso deležni nikakršne strokovne pomoči. V svoji magistrski nalogi sem raziskala področja, na katerih imajo otroci z AS pogosto primanjkljaje ter te povezala z ugotovitvami študij o glasbenih sposobnostih oseb z AS ter dokazanimi pozitivnimi vplivi, ki jih ima glasba na osebe z AS. V lastni raziskavi sem opazovala spremembe na področju socialne interakcije in komunikacije pri otroku z AS ob izvajanju tehnik in strategij na področjih komunikacije in socialne interakcije med urami skupinskega glasbenega pouka na glasbeni šoli. Spremembe so se pojavila predvsem pri pogostosti navezovanja stikov z vrstniki, podaljšanemu času dialogov, manj pogostimi in izstopajočimi posebnostmi pri govoru, deljenju svojih strahov in potreb ter premagovanju občutkov sramu pri nastopanju pred vrstniki. Nekatere spremembe so se v zmanjšanem obsegu pojavile tudi v drugih življenjskih situacijah, izven glasbenih dejavnosti. Izkazalo se je, da je glasba dečkovo močno področje, ki se je v času spremljanja pri skupinskem glasben pouku še utrdilo in razvilo. Nasprotno pa se je na večini dečkovih šibkih področij pokazalo nekaj pomembnih sprememb, ki kažejo na zmanjšanje dečkovih primanjkljajev ter izboljšanje njegovih komunikacijskih in socialnih veščin ter s tem lažje vključevanje v vrstniško skupino ter šolske in interesne (v tem primeru glasbene) aktivnosti.

Ključne besede

glasba;glasbeno izobraževanje;socialne veščine;komunikacija;music school;

Podatki

Jezik:	Slovenski jezik
Leto izida:	2020
Tipologija:	2.09 - Magistrsko delo
Organizacija:	UL PEF - Pedagoška fakulteta
Založnik:	[V. Rogelj]
UDK:	376(043.2)
COBISS:	31293955
Št. ogledov:	217
Št. prenosov:	28
Ocena:	0 (0 glasov)
Metapodatki:

Ostali podatki

Sekundarni jezik:	Angleški jezik
Sekundarni naslov:	ǂA ǂchild with an Asperger syndrome in a music school
Sekundarni povzetek:	Children with Asperger's syndrome often show difficulties at their communication and social interaction areas. These make their ways of communicating and interacting quite unusual in relation to the social context, which hinders their ability to fit in with their peers and take part in leisure activities. Even though the Slovenia music education system is quite well established, special needs area is not discussed in the rulebooks and laws – it seems as if children with special needs do not exist in musical context. However, when discussing the issue with music pedagogues it becomes clear that children with special needs to take part in music schools, but neither are they of the teachers entitled to any expert help. In my thesis, I researched most common areas of weaknesses for children with Asperger's syndrome and linked them to the research of musical abilities of people with Asperger's syndrome and to studies, which enlighten the effects of music on people with Asperger's syndrome. In my own research, I observed the changes a child with Asperger's syndrome showed while using some communication and social interaction techniques and strategies during music lessons with his study class. There were some significant changes in making contacts with peers and extended, longer conversations, less frequent and intruding communication patterns, gained ability of sharing emotions of fear and needs, and feeling ashamed while preforming in front of his class. Some of the changes also appeared in other environments, outside musical activities. Music proved to be the boy’s area of strength, which grew during music lessons. On the other hand, some important positive changes were visible in the boy’s weaker areas that point towards reducing his difficulties and enhancing his communication and social skills, and therefore being accepted by his peers and taking part in curricular and leisure time (in this case musical) activities.
Sekundarne ključne besede:	backward child;otrok s posebnimi potrebami;glasbena šola;
Vrsta datoteke:	application/pdf
Vrsta dela (COBISS):	Magistrsko delo/naloga
Komentar na gradivo:	Univ. v Ljubljani, Pedagoška fak., Socialna pedagogika
Strani:	88 str.
ID:	12061372