Učenje in razvoj človeških virov v organizaciji

magistrsko delo

Tjaša Železnik (Avtor), Sonja Treven (Mentor)

Povzetek

V prvem poglavju smo na kratko opredelili in opisali namen ter temo magistrskega dela. Prav tako smo v tem poglavju opredelili tudi cilje, hipoteze in predvidene metode raziskovanja. Hkrati pa smo določili določene predpostavke, omejitve in opredelili problem teme magistrskega dela. V drugem poglavju smo se odločili, da najprej opredelimo učenje, ki nas spremlja povsod v življenju. Opredelili smo različne definicije učenja in hkrati poudarili kako pomembno je dejansko učenje, ki poteka tudi zunaj organizacij. Pri tem pa nismo pozabili na tako imenovano vseživljenjsko učenje, ki nas spremlja že od rojstva. Ker se naša tema navezuje na učenje in razvoj človeških virov v organizaciji, smo učenje opredelili tudi na ravni organizacije. Tako smo se v tretjem poglavju poglobili v temo organizacijskega učenja. Pri tem smo predstavili videnja in definicije različnih avtorjev ter dali poudarek na sistematičnem učenju. V tem poglavju smo se osredotočili tudi na sam »produkt« učenja, in sicer je to znanje, ki smo ga podkrepili z različnimi definicijami in opisom različnih vrst znanja. Ker smo se v prvih poglavjih navezovali na učenje, smo v četrtem poglavju nadaljevali s tako imenovano učečo se organizacijo. Opisali smo njen razvoj in pomen, ki ga ima v sodobnem svetu. Hkrati smo predstavili značilnosti učeče se organizacije in razlike, ki se pojavljajo med učečo se organizacijo ter tradicionalno organizacijo. Za zaključek poglavja pa smo opredelili tako imenovan model Future-O. Sledilo je peto poglavje, v katerem smo podrobneje raziskali razvoj človeških virov v organizaciji. Osredotočili smo se na metode in pristope razvoja človeških virov v organizaciji. Opredelili smo osebni razvoj in dejavnosti razvoja. Pri tem smo dali velik poudarek na samo izobraževanje in usposabljanje zaposlenih oziroma človeških virov. Predstavili smo tudi vpliv organizacijskih značilnosti na razvoj človeških virov in hkrati za zaključek na kratko omenili program razvoja človeških virov v mednarodnih organizacijah. V zadnjem šestem poglavju smo z argumenti potrdili ali ovrgli zapisane hipoteze. Za te argumente smo uporabili primere tujih raziskav, ki so bile podkrepljene z različnimi definicijami.

Ključne besede

management človeških virov;učeča se organizacija;organizacijsko učenje;razvoj;znanje;

Podatki

Jezik:	Slovenski jezik
Leto izida:	2020
Tipologija:	2.09 - Magistrsko delo
Organizacija:	UM EPF - Ekonomsko-poslovna fakulteta
Založnik:	[T. Železnik]
UDK:	005.963
COBISS:	50193923
Št. ogledov:	463
Št. prenosov:	169
Ocena:	0 (0 glasov)
Metapodatki:

Ostali podatki

Sekundarni jezik:	Angleški jezik
Sekundarni naslov:	Learning and developing human resources in the organizations
Sekundarni povzetek:	Im ersten Kapitel haben wir den Zweck und das Thema der Masterarbeit kurz definiert und beschrieben. In diesem Kapitel haben wir auch die Ziele, Hypothesen und Forschungsmethoden definiert. Gleichzeitig haben wir bestimmte Annahmen und Einschränkungen festgelegt und das Problem des Themas der Masterarbeit definiert. Im zweiten Kapitel haben wir das allgemeine Lernen vorgestellt. Wir haben verschiedene Definitionen des Lernens aufgeschrieben und gleichzeitig die Bedeutung des tatsächlichen Lernens betont. Dabei haben wir das sogenannte lebenslange Lernen, das uns von Geburt an begleitet, nicht vergessen. Da sich unser Thema auf das Lernen und die Personalentwicklung in der Organisation bezieht, haben wir natürlich auch das Lernen auf Organisations ebene definiert. So haben wir uns im dritten Kapitel mit dem Thema Organisationslernen befasst. Dabei haben wir die Definitionen verschiedener Autoren vorgestellt und den Schwerpunkt auf systematisches Lernen gelegt. In diesem Kapitel haben wir uns auch auf das „Produkt“ des Lernens konzentriert, nämlich das Wissen, das wir mit unterschiedlichen Beschreibungen verschiedener Arten vorgestellt haben. Da wir uns in den ersten Kapiteln mit dem Lernen befasst haben, haben wir im vierten Kapitel eine sogenannte Lernorganisation vorgestellt. Wir haben die Entwicklung und die Bedeutung der Lernorganisation in der modernen Welt beschrieben. Gleichzeitig haben wir die Eigenschaften der Lernorganisation und die Unterschiede zwischen der Lernorganisation und der traditionellen Organisation beschrieben. Zum Schluss des Kapitels haben wir das sogenannte Future-O-Modell definiert. Es folgte das fünfte Kapitel, in dem wir die Personalentwicklung in der Organisation genauer vorgestellt haben. Wir haben uns ganz auf die Methoden und Ansätze der Personalentwicklung in der Organisation konzentriert. In diesem Kapitel ist auch die so genannte persönliche Entwicklung definiert. Aber der größte Schwerpunkt liegt an der Weiterbildung und der Personalentwicklung. Am Schluss haben wir noch die Personalentwicklung (Humanressource) in internationalen Organisationen erwähnt. Im letzten Kapitel haben wir die Hypothesen mit Argumenten bestätigt oder widerlegt. Für diese Argumente haben wir Beispiele und Definitionen von verschiedenen Autoren verwendet.
Sekundarne ključne besede:	Entwicklung;Lernen;Lernorganisation;Wissen;organisationslernen;
Vrsta dela (COBISS):	Magistrsko delo/naloga
Komentar na gradivo:	Univ. v Mariboru, Ekonomsko-poslovna fak.
Strani:	107 str.
ID:	12092500