magistrsko delo
Tina Pahovnik (Avtor), Grega Repovš (Mentor)

Povzetek

Sposobnost nadziranja čustvenega odziva je ključna za uspešno prilagoditev posameznika okolju. Ena od učinkovitih strategij spoprijemanja s čustvi je kognitivno prevrednotenje pomena čustvenega dražljaja, uporaba te strategije zahteva proste kognitivne vire posameznika. O čustvenem odzivu posameznika lahko pridobimo informacije preko samoporočanja in preko objektivnejših mer, kot je elektroencefalografija (EEG). Pozni pozitivni potencial je vzdrževan pozitivni odklon z najvišjo amplitudo na superiorno-posteriornem delu skalpa, ki odraža čustveno procesiranje. Namen raziskave je bil preučiti vpliv obremenitve kognitivnega nadzora na učinkovitost spoprijemanja s čustvenimi dražljaji s pomočjo strategije kognitivnega prevrednotenja. 36 udeležencev je bilo med izvedbo naloge n-nazaj izpostavljeno različnim slikovnim dražljajem, za katere so morali na lestvicah valence in vzburjenja podati subjektivno oceno svojega odziva nanje. V šestih eksperimentalnih pogojih smo spreminjali težavnost naloge n-nazaj (1-nazaj, 2-nazaj), čustveno nasičenost dražljajev (negativni, nevtralni dražljaji) in obliko čustvenega spoprijemanja z dražljaji (brez spoprijemanja s čustvi, spoprijemanje s kognitivnim prevrednotenjem). Med izvedbo naloge smo beležili tudi EEG signal. Ugotavljamo, da kognitivno prevrednotenje zmanjša zaznano stopnjo vzburjenja in negativno valenco dražljajev in ob nižji težavnosti naloge (1-nazaj) zniža amplitudo poznih pozitivnih potencialov. Rezultati nakazujejo, da reševanje naloge n-nazaj in kognitivno prevrednotenje tekmujeta za skupne kognitivne vire posameznika in da višja obremenitev kognitivnega nadzora zmanjša uspešnost spoprijemanja s čustvenimi dražljaji.

Ključne besede

kognitivni nadzor;kognitivno prevrednotenje;čustva;uravnavanje čustev;z dogodkom povezani potenciali;magistrska dela;

Podatki

Jezik: Slovenski jezik
Leto izida:
Tipologija: 2.09 - Magistrsko delo
Organizacija: UL FF - Filozofska fakulteta
Založnik: [T. Pahovnik]
UDK: 159.95:159.942(043.2)
COBISS: 51388675 Povezava se bo odprla v novem oknu
Št. ogledov: 382
Št. prenosov: 105
Ocena: 0 (0 glasov)
Metapodatki: JSON JSON-RDF JSON-LD TURTLE N-TRIPLES XML RDFA MICRODATA DC-XML DC-RDF RDF

Ostali podatki

Sekundarni jezik: Angleški jezik
Sekundarni naslov: The effect of cognitive control on success of emotion regulation
Sekundarni povzetek: Emotion regulation is crucial for one's adaptation to their environment. Reappraising emotionally salient stimuli is one of successful strategies of controlling emotional response, however, it requires free cognitive resources. There are different ways to obtain information about one's emotional processing such as subjective self-reported values as well as more objective measures like electroencephalography. Late positive potential is an event related potential that is enhanced when viewing emotional stimuli with maximal amplitude at superiror-posterior part of the scalp. The aim of our study was to investigate the effect of burdening cognitive control on success of emotion regulation with cognitive reappraisal. 36 participants were performing n-back and reported values of valence and arousal to different pictorial stimuli they were exposed to during performance on the n-back task. In six experimental conditions we manipulated cognitive load (1-back, 2-back), emotional salience of stimuli (negative, neutral stimuli) and form of emotion regulation (no emotion regulation, cognitive reappraisal). We also recorded EEG signal during task performance. The results suggest that performance on n-back task and emotion regulation with cognitive reappraisal compete for available cognitive sources and that higher cognitive load diminishes the ability to regulate emotions with cognitive reappraisal.
Sekundarne ključne besede: cognitive control;cognitive reappraisal;emotions;emotional regulation;event related potential;masters theses;
Vrsta dela (COBISS): Magistrsko delo/naloga
Študijski program: 0
Konec prepovedi (OpenAIRE): 1970-01-01
Komentar na gradivo: Univ. v Ljubljani, Filozofska fak., Oddelek za psihologijo
Strani: 51 str.
ID: 12103882