magistrsko delo
Dana Marinič (Avtor), Aleš Ručigaj (Mentor), Marjan Marinšek (Član komisije za zagovor), Urška Šebenik (Član komisije za zagovor)

Povzetek

Enostavna in učinkovita sinteza benzoksazinskih monomerov je od prvih poskusov naprej temeljila na uporabi materialov na osnovi fosilnih goriv. Danes je trend raziskav zaradi vse večjih okoljskih problemov in vedno večje izkoriščenosti neobnovljivih naravnih zalog usmerjen v razvoj obnovljivih materialov, ki bi lahko nadomestile uporabo petrokemikalij. Formaldehid industrijsko pridobimo s katalitsko oksidacijo biometanola, zato trendi sintez benzoksazinov spodbujajo zamenjavo fenolov na osnovi nafte za tiste iz obnovljivih virov. Naravni diamini so deležni manjše pozornosti kot naravni fenoli, najverjetneje zaradi manjših naravnih zalog. Pred nami so še leta raziskav, saj je še veliko neraziskanih naravnih komponent in nejasnosti o povezavi med strukturo in lastnostmi naravnih benzoksazinov. V magistrskem delu sem sintetizirala benzoksazinska monomera na osnovi gvajakola in na osnovi vanilina, kot primarni amin sem uporabila furfurilamin. Njuno molekularno strukturo sem potrdila z infrardečo spektroskopijo s Fourierjevo transformacijo in z nuklearno magnetno resonanco. V nadaljevanju sem na učinkovit in poceni način pripravila kopolimere različnih mešanic benzoksazina in hitozana. Termične in mehanske lastnosti sem določila z diferenčno dinamično kalorimetrijo, termogravimetrično analizo in dinamično mehansko analizo. Vpliv hitozana na polimerizacijo benzoksazinov je bistveno bolj zapleten kot preprost katalitični učinek aminske skupine, ki drastično zniža temperaturo odpiranja benzoksazinskega obroča. Z benzoksazini se poveže preko tvorbe Schiffove baze in številnih močnih kovalentnih in vodikovih vezi. Dodatne vezi vodijo do gosto zamreženega materiala, kar izrazito izboljša mehanske in termične lastnosti kopolimerov. Primerjala sem tudi vpliv uporabe različnih benzoksazinov na lastnosti kopolimerov. Izkazalo se je, da igra aldehidna skupina na benzoksazinskem obroču vanilina, poleg hitozanskih funkcionalnih skupin, ključno vlogo pri vzpostavitvi novih vezi med monomerom in hitozanom.

Ključne besede

benzoksazin;hitozan;termomehanske lastnosti;vanilin;gvajakol;polimerizacija;kopolimeri;magistrska dela;

Podatki

Jezik: Slovenski jezik
Leto izida:
Tipologija: 2.09 - Magistrsko delo
Organizacija: UL FKKT - Fakulteta za kemijo in kemijsko tehnologijo
Založnik: [D. Marinič]
UDK: 678.7(043.2)
COBISS: 42025219 Povezava se bo odprla v novem oknu
Št. ogledov: 395
Št. prenosov: 94
Ocena: 0 (0 glasov)
Metapodatki: JSON JSON-RDF JSON-LD TURTLE N-TRIPLES XML RDFA MICRODATA DC-XML DC-RDF RDF

Ostali podatki

Sekundarni jezik: Angleški jezik
Sekundarni naslov: Thermal and mechanical properties of biobased chitosan-benzoxazine copolymers
Sekundarni povzetek: Most of the chemicals used for a simple and efficient synthesis of benzoxazine monomers are based on petroleum resources. Because of environmental and cost concerns, increasing attention has been paid to renewable alternative raw materials that could replace petrochemicals. Formaldehyde is produced industrially by the catalytic oxidation of biomethanol, therefore the synthesis encourages the use of plant-derived phenolics instead of petroleum-based ones. Bio-based amines receive less attention due to their smaller natural stock. Nonetheless, extensive studies must be done, as there are still many unexplored natural components and obscurities in the relationship between the structure and properties of bio-based benzoxazines. In experimental work two benzoxazine monomers based on vanillin and furfurylamine and based on guaiacol and furfurylamine have been successfully synthesized. Their structures have been confirmed by infrared spectroscopy and nuclear magnetic resonance spectroscopy. In an efficient and low-cost manner, I have developed a fully bio-based copolymer of benzoxazine monomer and chitosan. Thermal and mechanical properties of copolymers have been investigated by differential scanning calorimetry, thermogravimetric analysis and dynamic mechanical analysis. The influence of chitosan on the polymerization of benzoxazine is extremely intricate. The condensation reaction of amine groups of chitosan with aldehyde group of vanillin leads to Schiff base formation. The formation of Schiff base, an extensive inter- and intramolecular hydrogen-bonding network along with covalent reactions resulted in remarkable cross-lining density and thermomechanical properties. In addition, the catalytic effect of the amine groups of chitosan effectively lowered the ring opening polymerization temperature. Furthermore, I also compared the properties of copolymers of chitosan and guaiacol based benzoxazine or vanillin based benzoxazine. The results suggest that the aldehyde group of vanillin, besides inherent reactive functional chitosan groups, is playing a crucial role to form extensive bonding network. Thermomechanical properties of vanillin based benzoxazine and chitosan copolymers were significantly enhanced.
Sekundarne ključne besede: benzoxazine;chitosan;thermomechanical properties;vanillin;guaiacol;
Vrsta dela (COBISS): Magistrsko delo/naloga
Študijski program: 1000376
Komentar na gradivo: Univ. v Ljubljani, Fak. za kemijo in kemijsko tehnologijo, smer Kemijsko inženirstvo
Strani: 53 f.
ID: 12238190