diplomsko delo
Petra Hržič (Avtor), Nina Zupančič (Mentor), Helena Grčman (Komentor)

Povzetek

Tla so za človekov obstoj zelo pomembna naravna danost. Predstavljajo geokemični vzorčni medij, s katerim določimo vsebnosti prvin, ki so lahko naravnega oz. geogenega izvora ali so posledica človekove dejavnosti. Sestava tal je zelo podobna sestavi kamnin, zato je matična podlaga najpomembnejši dejavnik pri zastopanosti kemičnih prvin v tleh. Zaradi širokega razpona namenov vzorčenja je nemogoče podati enotne smernice pri načinu vzorčenja tal, saj je način vzorčenja odvisen od namena raziskave. Različni pristopi k vzorčenju med seboj žal niso popolnoma primerljivi. Na številnih tipih matične podlage smo tla vzorčili iz talnih profilov po horizontih (pedološka stroka) in zgornjih 15 cm tal (geološka stroka). Želeli smo ugotoviti, kako se razlikujejo podatki o kemizmu tal. Izračunali smo in grafično prikazali razlike med obema pristopoma. Zelo dobro ujemanje smo zaznali pri večini oksidov SiO2, Al2O3, Fe2O3, MgO, CaO, Na2O in K2O. Pri potencialno toksičnih elementih (As, Cd, Co, Cr, Cu, Ni, Pb, Zn) vzorčenje po globini poda nekoliko nižje vrednosti, v primerjavi z vzorčenjem po horizontih, največje razlike zaznamo pri Cd. Največja odstopanja smo ugotovili pri P2O5 in TOT/C, zaradi vezave na organsko snov. Povečana vsebnost organske snovi v vzorčnem materialu v vseh primerih povzroči slabo ujemanje med pristopoma, kar je najbolj izrazito v kraju, ki vsebuje največ organske snovi (Osankarica – Kebelj). Oba pristopa dobro odražata geokemične in mineralne značilnosti matične podlage ter tudi opozorita na povečane količine potencialno strupenih prvin. Ugotovili smo, da je pri vsakem vzorčenju zelo pomembno dobro sodelovanje med pedološko in geološko stroko, saj je določanje in poznavanje horizontov ključno pri interpretaciji rezultatov.

Ključne besede

vzorčenje;geokemija;tla;matična podlaga;pedologija;

Podatki

Jezik: Slovenski jezik
Leto izida:
Tipologija: 2.11 - Diplomsko delo
Organizacija: UL NTF - Naravoslovnotehniška fakulteta
Založnik: [P. Hržič]
UDK: 55
COBISS: 49026051 Povezava se bo odprla v novem oknu
Št. ogledov: 626
Št. prenosov: 183
Ocena: 0 (0 glasov)
Metapodatki: JSON JSON-RDF JSON-LD TURTLE N-TRIPLES XML RDFA MICRODATA DC-XML DC-RDF RDF

Ostali podatki

Sekundarni jezik: Angleški jezik
Sekundarni naslov: impact of soil sampling depht on the results of geochemical analysis
Sekundarni povzetek: Soil is a very important natural feature for human existence. It represents a geochemical sample medium, which determines the contents of soil components that can be of natural or geogenic origin, but they can also be a result of human activity. The composition of soils is very similar to the one of the rocks. Therefore, parent material is the most important factor for chemical composition of soil. Due to the wide range of sampling purposes, it is impossible to give uniform guidelines on the method of soil sampling, as the method of sampling depends on the purpose of the examination. Unfortunately, the different sampling approaches are not completely comparable. Using several types of parent material, soils were sampled from soil profiles by horizons (pedological sphere) and from the upper 15 cm of soil (geological sphere). Our goal was to find the differences in soil chemistry. We used calculations and graphs to represent the best characteristics of both approaches. A very good match was observed for most oxides (SiO2, Al2O3, Fe2O3, MgO, CaO, Na2O and K2O). The depth sampling method for potentially toxic elements (As, Cd, Co, Cr, Cu, Ni, Pb, Zn) gave us slightly lower values compared to the horizon sampling method. The largest differences between the two approaches were noticed for Cd. The most significant deviations were found in P2O5 and TOT/C due to binding to organic matter. The increased content of organic matter in the sample material results in a poor match between the approaches in all cases, but most visibly in the sampling point with the highest amount of organic matter (Osankarica - Kebelj). Both approaches correctly reflect the geochemical and mineral characteristics of the parent material and also point out the increased amounts of potentially toxic elements. We found that good cooperation between the pedological and geological departments is key in any sampling, as determination and knowledge of the horizons is crucial in interpreting the results.
Sekundarne ključne besede: sampling;geochemistry;soil;parent material;pedology;
Vrsta dela (COBISS): Diplomsko delo/naloga
Študijski program: 0
Konec prepovedi (OpenAIRE): 1970-01-01
Komentar na gradivo: Univ. v Ljubljani, Naravoslovnotehniška fak., Oddelek za geologijo
Strani: XI, 49 f.
ID: 12345783