obredi ob prehodu
Marko Stabej (Avtor)

Povzetek

Slovenska jezikovna skupnost se je po l. 1918 začela razvijati v drugačnih razmerah kot dotlej; slovenščina se je statusno okrepila v Kraljevini Srbov, Hrvatov in Slovencev, v sosednjih državah pa je skupnost kljub mednarodnim obljubam doživljala asimilacijske pritiske. Vse te izkušnje in preizkušnje so sicer slovensko skupnost politično razdelile, a jo hkrati v različnosti utrdile.

Ključne besede

slovenščina;slovenska jezikovna skupnost;ilirizem;Kraljevina Jugoslavija;1918;

Podatki

Jezik: Slovenski jezik
Leto izida:
Tipologija: 1.08 - Objavljeni znanstveni prispevek na konferenci
Organizacija: UL FF - Filozofska fakulteta
UDK: 811.163.6(497.1)"1918"
COBISS: 67131234 Povezava se bo odprla v novem oknu
Št. ogledov: 311
Št. prenosov: 107
Ocena: 0 (0 glasov)
Metapodatki: JSON JSON-RDF JSON-LD TURTLE N-TRIPLES XML RDFA MICRODATA DC-XML DC-RDF RDF

Ostali podatki

Sekundarni jezik: Angleški jezik
Sekundarni povzetek: After 1918, the Slovene language community began to develop under different circumstances than before: the status of the language was strengthened in the Kingdom of Serbs, Croats and Slovenes, while in the neighbouring states, in spite of international commitments, there were significant assimilation pressures. All these experiences and ordeals divided the Slovene community politically, but also strengthened its sense of difference.
Sekundarne ključne besede: Slovene;Slovene language community;Illyrianism;Yugoslavia;
Strani: Str. 20-28
DOI: 10.4312/SSJLK.54.20-28
ID: 12352482
Priporočena dela:
, obredi ob prehodu
, zorenje jezikovne skupnosti 1919-2019
, ǂa ǂpolitics and history of indistinction in the Upper Sorbian community
, ni podatka o podnaslovu