diplomsko delo
Povzetek
V teoretskem delu sem predstavila značilnosti bolezni demence, različne vrste demenc ter faze poteka bolezni. Naredila sem pregled modelov razumevanja demence skozi različna obdobja zgodovine. Posebno poglavje sem namenila socialnemu delu z ljudmi z demenco ter različnim vlogam socialnih delavk pri skrbi za ljudi z demenco. Predstavila sem potek dela z ljudmi z demenco v domovih za stare, kateri pristopi se uporabljajo in kakšni so predpisi za spremljanje ljudi z demenco za učinkovito celostno zdravljenje. Raziskovala sem, koliko se pri delu z ljudmi z demenco v domovih uporablja slikovno gradivo in fotografije, na kakšen način in kakšni so učinki uporabe pri ljudeh z demenco. Moja raziskava je bila kvalitativna, podatke sem zbirala z vnaprej pripravljenimi smernicami za intervju. V vzorec sem vključila sedem strokovnih delavcev, iz sedmih različnih domov po Sloveniji, ki delajo z ljudmi z demenco. Rezultati so pokazali, da strokovni delavci pri svojem delu veliko uporabljajo slikovno gradivo. Slikovna gradiva in fotografije so pomemben del aktivnosti, uporabljajo pa jih tudi za prostorsko in časovno orientacijo. Ponekod individualno s stanovalci pregledujejo osebne fotografije iz njihove preteklosti, pri čemer so zaznali veliko pozitivnih učinkov. Opažajo, da slikovna gradiva pomagajo pri priklicu osebnih spominov in spodbujajo uporabnike k interakcijam, s pripovedovanjem anekdot, ki se jih spomnijo ob pogledu na fotografijo. Raziskava je pokazala, da pregledovanje fotografij prinaša veliko pozitivnih učinkov za ljudi z demenco. Fotografije si strokovni delavci želijo uporabljati več, vendar priznavajo potrebe po izobraževanju v tej smeri, pogrešajo sodelovanje s svojci, imajo premalo časa za individualno delo zaradi pomanjkanja kadra. Potrebno bi bilo nameniti več finančnih sredstev za oddelke za demenco, da bi lahko pripravili bolj raznolik program in tudi organizirali aktivnosti ob popoldnevih, med vikendi in praznikih. Zaradi pozitivnih odzivov stanovalcev predlagam pogostejšo uporabo slikovnega gradiva pri aktivnostih in oblikovanje posameznikovega fotoalbuma. Predlagam več izobraževanj za zaposlene, da pridobijo znanje o novih pristopih. Če bi povečali število zaposlenih, bi imeli več časa za individualno delo in bi dosegali boljše rezultate pri zaviranju bolezni.
Ključne besede
demenca;komunikacija;metode dela;fotografije;slikovno gradivo;institucije;socialno delo s starimi;
Podatki
Jezik: |
Slovenski jezik |
Leto izida: |
2020 |
Tipologija: |
2.11 - Diplomsko delo |
Organizacija: |
UL FSD - Fakulteta za socialno delo |
Založnik: |
[N. Martinšek] |
UDK: |
364.4-053.9:616.892.3 |
COBISS: |
50377475
|
Št. ogledov: |
379 |
Št. prenosov: |
104 |
Ocena: |
0 (0 glasov) |
Metapodatki: |
|
Ostali podatki
Sekundarni jezik: |
Angleški jezik |
Sekundarni naslov: |
The meaning of using photographs when working with people who suffer from dementia |
Sekundarni povzetek: |
In the beginning I presented dementia as a disease, phases of its development and different models of understanding dementia through history. Field of social work in homes for the elderly requires specific approaches, so I described those and different roles of social workers at care for old people or people with dementia. My research was qualitative, I was gathering data with guidelines for interview. In my sample I included seven professional workers from seven different homes for the elderly in Slovenia, who take care of people with dementia and engage with them on daily basis. Results indicated, that professional workers were using image material when working with people with dementia quite often. Image materials and photographs are important part of many activities, they are using them also to help with spatial and time orientation. Professional workers noticed many positive effects, when looking individually at personal pictures from their past life with people with dementia. They are noticing, that image materials help with recalling memories and they encouraging users to communicate more, they spontaneously start narrate anecdotes, that they remembered, because of the photograph. Professional workers wish to use photographs more, but they need more education for using different methods. They miss cooperation with relatives of the residents and more time to work with people with dementia individually. More fundings should be allocated for dementia department in order to be able to prepare more diverse program and organize activities also in the afternoons, on weekends and holidays. Due to positive responses of the residents, I suggest more frequent use of pictures in the activities and creating a photoalbum for each indivual resident. I suggest more eduacation for employees to gain knowledge of new approaches. My suggestion to improve this field of work is to increase the number of employees, because with more hours of individual work, we would achieve slower development of disease. |
Sekundarne ključne besede: |
dementia;communication;social work with eldelry;photographs;living in institution; |
Vrsta dela (COBISS): |
Diplomsko delo/naloga |
Študijski program: |
0 |
Konec prepovedi (OpenAIRE): |
1970-01-01 |
Komentar na gradivo: |
Univ. v Ljubljani, Fakulteta za socialno delo |
Strani: |
1 spletni vir (1 datoteka PDF (77 str.)) |
ID: |
12418900 |