seminarsko diplomsko delo
Nika Verhovnik (Avtor), Darja Pavlič (Mentor)

Povzetek

Tragedija Hamlet sodi v sam vrh evropske dramske ustvarjalnosti. Uvrščamo jo v obdobje pozne renesanse, ki velja za Shakespearovo najplodnejše obdobje ustvarjanja. To obdobje je zaznamovano s sledovi razočaranja in resignacije in se že oddaljuje od idealov zgodnje renesanse in humanizma. V ospredje stopa Shakespearovo lastno razumevanje človeka in njegovega mesta v svetu. Dramatik želi odkrivati človekov značaj, predvsem njegove posebnosti. Prav značaj posameznika v največji meri vpliva na medsebojne odnose v družbi. V Hamletu lahko najdemo vseh pet delov tradicionalne dramske zgradbe, vendar ima ta tragedija številne vzporedne zaplete, ki nas včasih zmedejo s svojim bogastvom zgodb, mešanjem tragičnega in komičnega in s številnimi ironičnimi vzporednicami. Vsi ti zapleti so med seboj trdno povezani. Liki v Hamletu so oblikovani tako, da zaživijo pred nami kot splet protislovnih potez, med njimi se prepletajo družinske, zasebne in prijateljske vezi. Shakespeare je v Hamletu pogosto uporabljal monolog, s katerim se nam Hamlet približa in postane še večja uganka. Veliko gradiva je napisanega in posvečenega temu nenavadnemu junaku, ki se imenuje Hamlet. A k sreči je tako, da je človeška ustvarjalnost neustavljiva in da vedno znova izziva. Hamleta je mogoče brati, uprizoriti in sploh uporabiti na sto in en način: kot zgodovino, kot kriminalko ali kot filozofijo.

Ključne besede

angleška književnost;Shakespeare, William;Hamlet;renesansa;humanizem;tragedije;elizabetinsko gledališče;medsebojni odnosi;diplomska dela;

Podatki

Jezik: Slovenski jezik
Leto izida:
Tipologija: 2.11 - Diplomsko delo
Organizacija: UM FF - Filozofska fakulteta
Založnik: [N. Verhovnik]
UDK: 821.111(043.2)
COBISS: 18003464 Povezava se bo odprla v novem oknu
Št. ogledov: 588
Št. prenosov: 99
Ocena: 0 (0 glasov)
Metapodatki: JSON JSON-RDF JSON-LD TURTLE N-TRIPLES XML RDFA MICRODATA DC-XML DC-RDF RDF

Ostali podatki

Sekundarni jezik: Angleški jezik
Sekundarni naslov: William Shakespeare and the tragedy of Hamlet
Sekundarni povzetek: The tragedy of Hamlet is regarded to be one of the best European dramatic works. It is classified in the period of High Renaissance, which is said to be to Shakespeare's most creative period. This period is marked by traces of disappointment and resignation, and is already moving away from the ideals of the Early Renaissance and Humanism. Shakespeare's comprehension of the human and its place in the world is set in the foreground. The playwright wants to discover the human's character, especially its features and peculiarities. Interpersonal relations in a society are mainly influenced by the individual's character. All five parts of the traditional structure of drama can be found in Hamlet, yet this tragedy has many parallel plots, which are sometimes confusing due to the richness of stories, mixing the tragic and comic and numerous ironic parallels. All these plots are strongly connected. The characters in Hamlet are designed to come to life before us as a set of contradictory traits. Characters are intertwined by family and friendly ties and by personal matters. Monologue was often used in Hamlet, and this was Shakespeare's way of introducing Hamlet to the audience and making him an even greater mystery. Much material has been written and dedicated to this unusual hero, called Hamlet. Luckily, the human creativity is unstoppable and is always challenging us to do more. Hamlet can be read, staged and understood in more ways than one can imagine: as a history, a crime novel or a philosophy.
Sekundarne ključne besede: Renaissance;Humanism;tragedy;Elizabethan Theatre;William Shakespeare;Hamlet;interpersonal relations;
Vrsta dela (COBISS): Diplomsko delo
Komentar na gradivo: Univ. v Mariboru, Filozofska fak., Oddelek za slovanske jezike in književnosti
Strani: 32 f.
ID: 12512657
Priporočena dela:
, seminarsko diplomsko delo
, (learning chain)