magistrsko delo
Katarina Jalovec (Avtor), Miha Šepec (Mentor)

Povzetek

Kazniva dejanja zoper varnost javnega prometa oz. cestnoprometni delikti so se razvili kot posledica proizvodnje avtomobilov, s čimer je moral biti usklajen tudi razvoj cestnega prometa. Skladno s tem je bila naloga zakonodajalca, da z ustrezno zakonodajo poskrbi za varnost vseh udeležencev v prometu. Slovensko materialno kazensko pravo uvršča v kazniva dejanja zoper varnost javnega prometa devet deliktov iz posebnega dela KZ-1, ki se med seboj razlikujejo glede zakonskih znakov, ki morajo biti nujno izpolnjeni, da se določeno izvršitveno ravnanje presoja po določbah točno določenega člena omenjenega zakonika. Kazniva dejanja zoper varnost javnega prometa so inkriminirana od 323. pa do 331. člena KZ-1, z naslednjimi naslovi: Povzročitev prometne nesreče iz malomarnosti, Nevarna vožnja v cestnem prometu, Ogrožanje posebnih vrst javnega prometa, Ogrožanje javnega prometa z nevarnim dejanjem ali sredstvom, Opustitev nadzorstva v javnem prometu, Zapustitev poškodovanca v prometni nesreči brez pomoči, Ugrabitev zrakoplova ali plovila, Napad na varnost zračnega prometa ter Uničenje in odstranitev znamenj, namenjenih za varnost zračnega prometa. Z inkriminacijo zgoraj naštetih kaznivih dejanj zoper varnost javnega prometa se varujejo raznovrstne dobrine, od splošne varnosti in pretočnosti prometa kot neosebne in nedisponibilne dobrine, do življenja človeka in njegove telesne celovitosti kot osebne dobrine, s težkim vprašanjem disponibilnosti teh dobrin. Pri srečevanju osebnih in neosebnih dobrin nastopijo težki pravni položaji z etičnimi vprašanji, zlasti na področju stekov in odmere kazni, do česar prihaja na področju cestnoprometnih deliktov zlasti pri dilemah, ali so izpolnjeni pogoji za uporabo instituta odgovornosti za hujšo posledico ali pa se bodo v konkretnem primeru uporabila splošna pravila stekov, ki predpostavljajo avtonomijo kaznivih ravnanj, pri čemer vsako kaznivo ravnanje zase predstavlja kaznivo dejanje. V zvezi s tem je zanimivo tudi razumevanje in razlaganje posameznih zakonskih znakov določenih kaznivih dejanj zoper varnost javnega prometa, kot je to npr. huda telesna poškodba pri kaznivem dejanju povzročitve prometne nesreče iz malomarnosti po 323. členu KZ-1, kjer si teorija ni enotna, ali gre pri omenjenem zakonskem znaku hude telesne poškodbe le za prepovedano posledico kaznivega dejanja po 323. členu KZ-1 ali pa za objektivni pogoj kaznivosti.

Ključne besede

kaznivo dejanje;prekršek;naklep;malomarnost;prometna nesreča;hujša posledica;objektivni pogoj kaznivosti;silobran;skrajna sila;

Podatki

Jezik: Slovenski jezik
Leto izida:
Tipologija: 2.09 - Magistrsko delo
Organizacija: UM PF - Pravna fakulteta
Založnik: K. Jalovec]
UDK: 343.346:656.1(043.3)
COBISS: 53086467 Povezava se bo odprla v novem oknu
Št. ogledov: 571
Št. prenosov: 146
Ocena: 0 (0 glasov)
Metapodatki: JSON JSON-RDF JSON-LD TURTLE N-TRIPLES XML RDFA MICRODATA DC-XML DC-RDF RDF

Ostali podatki

Sekundarni jezik: Angleški jezik
Sekundarni naslov: Criminal road traffic law: road traffic offences
Sekundarni povzetek: Criminal offenses against the safety of public transport and road traffic offences respectively developed because of car production, with which the development of road transport also had to be coordinated. Accordingly, the task of the legislator was to ensure the safety of all road users through an appropriate legislative system. Slovenian substantive criminal law classifies nine offenses in special part KZ-1 as criminal offenses against public transport safety. These differ in terms of legal signs that must be met for certain enforcement action to be assessed in accordance with the provisions of a specific article of the Criminal Code. Criminal offenses against public transport safety are incriminated in Articles 323 to 331 of KZ-1, with the following titles: Causing a traffic accident through negligence, Dangerous driving in road traffic, Endangering special types of public transport, Endangering public transport with a dangerous act or means, Failure to supervise public transport, Leaving an injured person in a traffic accident without assistance, Hijacking of an aircraft or vessel, Attack on air traffic safety and Destruction and removal of signs intended for air traffic safety. The incrimination of the above-mentioned crimes against public transport safety protects a variety of assets, from general safety and traffic flow as impersonal assets to human life and physical integrity as a personal asset. When it comes to personal and impersonal goods, difficult legal situations arise with ethical issues in the field of stacks and sentencing. This occurs in the field of road traffic offenses when it is determined whether the conditions for the application of the institute of liability for a serious consequence are met or whether the general rules of stacking will be applied in a specific case. These presuppose the autonomy of criminal conduct, with each criminal offense constituting a criminal offense. Regarding this, it is also interesting to understand and interpret individual legal signs of certain crimes against public transport safety, such as severe body injury in the criminal offense of causing a traffic accident through negligence under Article 323 KZ-1. There the theory is not uniform, whether the mentioned legal sign of severe body injury is only a prohibited consequence of a crime under Article 323 KZ-1 or objective condition of criminality.
Sekundarne ključne besede: criminal offense;offense;intent;negligence;road accident;heavier consequences;objective condition of criminality;self-defence;extreme force;
Vrsta dela (COBISS): Magistrsko delo/naloga
Strani: 93 f.
ID: 12523054