Vpliv peroralnega jemanja antioksidantov na kakovost semena

[doktorska disertacija]

Senka Imamović-Kumalić (Avtor), Bojana Pinter (Mentor), Špela Smrkolj (Član komisije za zagovor), Matjaž Jeras (Član komisije za zagovor), Veljko Vlaisavljević (Član komisije za zagovor), Irma Virant-Klun (Komentor)

Povzetek

Izhodišče: Višje koncentracije reaktivnih kisikovih zvrsti so lahko vzrok za moško neplodnost. Astaksantin z močnim antioksidativnim delovanjem ima potencialno koristne učinke za preprečevanje in zdravljenje različnih bolezni. Njegov vpliv na kakovost semenčic pri neplodnih moških s slabo kakovostjo semena, vključno z oligoastenozoospermijo s teratozoospermijo (OA ± T) ali brez nje, doslej še ni bil raziskovan. Naš cilj je bil zato preučiti vpliv peroralnega jemanja astaksantina z vitaminom E na kakovost semena. Metode: V prospektivno, randomizirano, dvojno slepo klinično raziskavo smo vključili 80 moških, pri katerih je bila diagnosticirana OA ± T. Ti so jemali bodisi 16 mg astaksantina s 40 mg vitamina E ali placebo. Ob vstopu v raziskavo in po treh mesecih jemanja omenjenega pripravka ali placeba smo pri vseh določili: parametre spermiograma, mitohondrijski membranski potencial semenčic, fragmentacijo deoksiribonukleinske kisline (DNK) semenčic in raven folikle stimulirajočega hormona (FSH) v serumskih vzorcih. Rezultati: Analiza rezultatov 72 preiskovancev, ki so končali raziskavo (37 v študijski in 35 v kontrolni skupini) ni pokazala statistično pomembnih razlik. V študijski skupini, v primerjavi s kontrolno, ni bilo statistično značilnih sprememb v: koncentraciji semenčic (7,0 ± 5,6 vs. 9,2 ± 7,9 milijonov/ml; p = 0,100), skupnem številu semenčic (24,6 ± 28,6 vs. 31,7 ± 33,4 milijonov/ejakulat; p = 0,186), skupni gibljivosti semenčic (32,3 ± 14,0 vs. 37,9 ± 14,7 %; p = 0,172), morfologiji semenčic (1,8 ± 2,1 vs. 1,6 ± 1,4 %; p = 0,471), mitohondrijskem membranskem potencialu semenčic (27,5 ± 18,5 vs. 26,3 ± 18,5 %; p = 0,375), fragmentaciji DNK (50,5 ± 23,9 vs. 51,2 ± 17,9 %; p = 0,958) in serumskih ravneh FSH (9,7 ± 7,8 vs. 10,0 ± 8,3 IU/ml; p = 0,200). V kontrolni skupini pa smo, v primerjavi s študijsko, opazili statistično pomembne spremembe v koncentraciji semenčic (5,7 ± 5,9 vs. 10,2 ± 15,7 milijonov/ml; p = 0,024) in skupnem številu semenčic (16,0 ± 21,1 vs. 38,4 ± 69,2 milijonov/ejakulat; p = 0,002). Zaključki: Peroralno jemanje astaksantina skupaj z vitaminom E ni vplivalo na nobenega od raziskovanih parametrov kakovosti semena pri pacientih z OA ± T.

Ključne besede

reprodukcija;molekularna biologija;Bolezni urogenitalnega sistema;Disertacije;Andrologija;Moška neplodnost;Kakovost sperme;Mutacije;

Podatki

Jezik:	Slovenski jezik
Leto izida:	2021
Tipologija:	2.08 - Doktorska disertacija
Organizacija:	UL MF - Medicinska fakulteta
Založnik:	[S. Imamović Kumalić]
UDK:	616.6:615.874(043.3)
COBISS:	64371715
Št. ogledov:	557
Št. prenosov:	94
Ocena:	0 (0 glasov)
Metapodatki:

Ostali podatki

Sekundarni jezik:	Angleški jezik
Sekundarni naslov:	Influence of peroral intake of antioxidants on the semen quality
Sekundarni povzetek:	Background: Higher concentrations of seminal reactive oxygen species may be related to male infertility. Astaxanthin with high antioxidant activity can have an impact on the prevention and treatment of various health conditions. However, efficacy studies on astaxanthin in patients with oligo-asthenozoospermia with or without teratozoospermia (OA ± T) have not yet been reported. Our aim was to evaluate the effect of the oral intake of astaxanthin with vitamin E on semen parameters. Methods: In a randomized double-blind trial, 80 men with OA ± T were allocated to intervention with 16 mg astaxanthin with 40 mg vitamin E orally daily or placebo. At baseline and after three months, basic semen parameters, mitochondrial membrane potential, sperm deoxyribonucleic acid (DNA) fragmentation and serum follicle-stimulating hormone (FSH) value were measured. Results: Analysis of the results of 72 patients completing the study (37 in the study group, 35 in the control group) did not show any statistically significant change, in astaxanthin with vitamin E group no improvements in concentration of spermatozoa (7.0 ± 5.6 vs. 9.2 ± 7.9 million/ml; p = 0.100), total number of spermatozoa (24.6 ± 28.6 vs. 31.7 ± 33.4 million/ejaculate; p = 0.186), total motility of spermatozoa (32.3 ± 14.0 vs. 37.9 ± 14.7 %; p = 0.172), morphology of spermatozoa (1.8 ± 2.1 vs. 1.6 ± 1.4 %; p = 0.471), mitochondrial membrane potential of spermatozoa (27.5 ± 18.5 vs. 26.3 ± 18.5 %; p = 0.375), DNA fragmentation (50.5 ± 23.9 vs. 51.2 ± 17.9 %; p = 0.958) or serum FSH (9.7 ± 7.8 vs. 10.0 ± 8.3 IU/ml; p = 0.200) were determined. In the control group, statistically significant changes in the total number (16.0 ± 21.1 vs. 38.4 ± 69.2 million/ejaculate; p = 0.002) and concentration of spermatozoa (5.7 ± 5.9 vs. 10.2 ± 15.7 million/ml; p = 0.024) were determined. Conclusions: The oral therapy of astaxanthin with vitamin E did not affect any studied semen parameters in patients with OA ± T.
Sekundarne ključne besede:	Urogenitalni sistem;Moška neplodnost;Sperma;Mutacije (biologija);Infertility, male;Semen;Analysis;DNA, mitochondrial;DNA fragmentation;Membrane potentials;Follicle stimulating hormone;Antioxidants;Xanthophylls;Andrology;Placebo effect;Data analysis;Statistics and numerical data;Analiza;Mitohondrijska DNA;Fragmentacija DNA;Membranski potenciali;Folikle stimulirajoči hormon;Antioksidanti;Ksanteofili;Andrologija;Učinek placeba;Analiza podatkov;Statistika;Univerzitetna in visokošolska dela;
Vrsta dela (COBISS):	Doktorska disertacija
Študijski program:	0
Konec prepovedi (OpenAIRE):	1970-01-01
Komentar na gradivo:	Univ. v Ljubljani, Medicinska fak.
Strani:	[6], 68 f.
ID:	12811738