Slovenščina v (mladinski) književnosti

na primeru romana Evalda Flisarja Mogoče nikoli (2007)

Milena Blažič (Avtor), Kasilda Bedenk (Avtor)

Povzetek

Članek obravnava večnaslovniški roman Evalda Flisarja Mogoče nikoli (2007), ki je napisan v obliki afazične rabe jezika, kot ga uporabljajo osebe ali bolniki z afazijo (afazični govor). Afazija je ekspresivna govorna motnja, nastala največkrat zaradi poškodbe leve možganske polovice ali bolezni, izraža pa se kot delna ali popolna izguba ene ali več jezikovnih ali nejezikovnih sporazumevalnih zmožnosti. Roman sestoji iz treh poglavitnih delov in šestdesetih krajših poglavij, tematizira pa osebo s posebnimi potrebami ter odnos med možgani in jezikom, s čimer odpira nove perspektive uporabe jezika v slovenski mladinski književnosti. Analiza romana sloni na teorijah Romana Jakobsona o vidikih jezika in dveh vrstah afazije, Gayatri Spivak o subalternih posameznikih z obrobja družbe in nevroznanstvenika Zvezdana Pirtoška o povezavi med umetnostjo in možgani. Članek na podlagi jezikovne, sociološke in nevroznanstvene razlage razčlenjuje jezik romana, v katerem igra osrednjo vlogo, na koncu pa na simbolni ravni primerja dogajalni lok romana s slovensko stvarnostjo.

Ključne besede

afazični govor;bolniki;govorne motnje;večnaslovniško pisanje;Flisar;Evald;1945-;"Mogoče nikoli";

Podatki

Jezik:	Slovenski jezik
Leto izida:	2020
Tipologija:	1.16 - Samostojni znanstveni sestavek ali poglavje v monografski publikaciji
Organizacija:	UL PEF - Pedagoška fakulteta
UDK:	811.163.6:821.163.6-93
COBISS:	38607875
Št. ogledov:	223
Št. prenosov:	59
Ocena:	0 (0 glasov)
Metapodatki:

Ostali podatki

Sekundarni jezik:	Angleški jezik
Sekundarni povzetek:	The purpose of the article is to look at the crossover novel by Evald Flisar Mogoče nikoli (Maybe Never, 2007), which is written entirely in the language of aphasia. The article uses the theoretical approaches of Roman Jakobson on aspects of aphasia, Gayatri Spivak on subalterns and Zvezdan Pirtošek on the connection between art and the brain. In the novel, language has a central role and significance. The novel consists of three main parts and sixty shorter chapters, which obscures a person with special needs and the relationship between the brain and language, and opens a new literary view of the language of aphasia in Slovene youth literature.
Sekundarne ključne besede:	Slovenian language;children's and youth literature;slovenščina;mladinska književnost;
Strani:	Str. 271-280
DOI:	10.4312/Obdobja.39.271-280
ID:	12863787