Sekundarni povzetek: |
V doktorski disertaciji je predstavljena študija stičnih ploskev med kovino in topološkim izolatorjem (TI). Topološki izolatorji predstavljajo novo vrsto materialov, ki se po svoji elektronsko pasovno strukturi razlikujejo od običajnih izolatorjev ali prevodnikov. Za notranjost materiala je značilen prepovedan pas, medtem ko so na površini prisotna prevodna topološka stanja. Stanja na površini so topološko zaščitena in posledično veliko bolj obstojna v primeru kontaminacije ali deformacije v primerjavi z običajnimi elektronskimi stanji na površini. Poleg tega so topološka stanja na površini spinsko polarizirana, kar preprečuje povratno sipanje elektronov pri transportu. Ker so posebne lastnosti TI lokalizirane na površini, so študije stičnih ploskev med TI in drugimi materiali izrednega pomena. To še posebej velja za primer stične ploskve s kovino, saj je takšen kontakt predviden za večino aplikacij, kjer bi se TI lahko uporabljali.
Raziskava zdužuje mikroskopske in spektroskopske metode za karakterizacijo morfologije, stabilnosti in kemijskih interakcij na stični površini med TI in kovinami, ki so nanešene s pomočjo metod fizikalnega nanosa iz parne faze. Raziskava opisuje stično ploskev med topološkim izolatorjem Bi2Se3 ter Ag, Ti in Pt – kovinami, ki jih srečamo v napravah ali drugih aplikacijah, predvidenih za izkoriščanje posebnih lastnosti topoloških izolatorjev.
STM in SEM meritve stične ploskve Ag/Bi2Se3 so pokazale, da atomi Ag na ravni površini Bi2Se3 tvorijo skupke, medtem ko se na prehodih med posameznimi plastmi tvorijo veliko večji aglomerati. Stik med Ag in Bi2Se3 se je izkazal kot nestabilen, saj sčasoma pride do absorpcije kovine v substrat. Posledično se morfologija površine spremeni. Zaznane spremembe so posledica kemijske reakcije na stični ploskvi. Uporaba različnih spektroskopskih metod je omogočila določitev produktov, ki nastanejo v reakciji, in sicer Ag2Se, AgBiSe2 in Bi.
Morfološka struktura Ti na Bi2Se3 je odvisna od debeline nanešenega filma. Pri nanosu zelo majhne količine Ti (<1 Å) na površino Bi2Se3 nastanejo skupki. V začetku se ti skupki z večanjem debeline nanosa Ti povečujejo, vendar se rast nato ustavi zaradi pojava kemijske reakcije, ki onemogoča nastanek homogenega sloja. SEM analiza nanometrskih filmov Ti (>5 nm) je pokazala enako morfologijo površine kot v primeru čistega Bi2Se3. Pri večjih debelinah nanešenega Ti (okrog 40 nm) pa se je v filmu ustvarila tlačna napetost, ki je sprožila nagubanje in mehanski razpad filma. XPS
iii
analiza je pokazala, da pride na stiku Ti/Bi2Se3 do kemijske redoks reakcije v trdnem, pri kateri se tvorijo titanovi selenidi in kovinski Bi. Reakcija poteče hitro tudi pri nizki temperaturi (130 K).
Pt tvori homogen film čez celotno površino Bi2Se3. Film ne kaže vidnih morfoloških sprememb v času po hranjenju pri sobnih pogojih. Čeprav se je stična ploskev med Pt in Bi2Se3 izkazala za veliko manj reaktivno v primerjavi z Ag in Ti, je segrevanje vzorca na temperaturo ∼90 °C privedlo do nastanka nove faze, ki je bila detektirana s pomočjo TEM.
Na osnovi standardnega redukcijskega potenciala in Gibbsove proste energije za teoretično reakcijo smo izdelali model za napovedovanje reakcije na stični ploskvi med kovino in Bi2Se3. Glede na omenjeni vrednosti lahko predvidimo ali bo kemijska reakcija privedla do nastanka binarnih in/ali ternarnih selenidov in Bi.
Predstavljeno delo kaže na pomen karakterizacije stičnih ploskev kovina/topološki izolator z ozirom na nastanek kemijske reakcije in posledic, ki jih le- ta povzroči. Dobljene rezultate je smiselno upoštevati za nadaljne teoretične in eksperimentalne študije, ki vključujejo podobne stične površine, kot tudi za možnost načrtovanja in sintezo 2D heterostruktur s topološkimi izolatorji. |