(magistrsko diplomsko delo)
Mateja Erčulj (Avtor), Saša Zagorc (Mentor)

Povzetek

Magistrsko diplomsko delo obravnava pravico do zasebnosti absolutno javnih oseb v dobi interneta. Izjemen razmah informacijsko – komunikacijskih tehnologij pravico do zasebnosti postavlja pred pomembne pravne izzive, saj z novimi tehnologijami nastajajo in se shranjujejo ogromne baze podatkov, ki lahko ustrezno povezane, omogočijo celovit uvid v posameznikove dejavnosti, gibanje, navade in celo osebnost. Posebej pomembno je tudi, da zaradi množičnega občinstva, ki nastaja na različnih družbenih platformah (Facebook, twitter, …), tudi nekatere posameznike na teh omrežjih lahko definiramo kot absolutno javne osebnosti in se torej kriteriji, kdo je absolutno javna osebnost kot jo je vzpostavila strasbourška sodna praksa presplošni ter nujno potrebni dopolnitve. V delu zato posebej obravnavam pojav absolutno javnih oseb na družbenih omrežjih in predstavljam predlog dopolnitve kriterijev o tem, kdo je absolutno javna oseba na družbenih omrežjih. V okvir konvencijsko varovane pravice do zasebnosti se umešča tako posameznikova podoba (fotografije, glas, videoposnetki) kot tudi, na primer, odločitev za spremembo spola, medicinski posegi, medicinska oskrba, ugled posameznika ipd. Pravica do zasebnosti absolutno javnih oseb je sicer največkrat kršena prav v povezavi z objavo fotografij, videoposnetkov ipd., v različnih medijih (tudi na spletu) in je pogosto tudi v koliziji s pravico do svobode izražanja (pri čemer je tudi pravica do svobode izražanja na internetu pridobila povsem nove dimenzije). Praksa Evropskega sodišča za človekove pravice in praksa slovenskih sodišč sta sicer jasni: zasebnost absolutno javnih osebnosti je zožena, ker se takšne osebe same s svojo funkcijo, vlogo, delovanjem, … postavljajo pred oči javnosti, obenem pa je glede na sodno prakso jasno, da obstaja sfera zasebnosti, ki se je tudi v primeru absolutno javnih oseb ne sme kršiti oziroma se lahko vanjo posega le ob privolitvi absolutno javnih osebnosti, to je sfera intimnosti.

Ključne besede

zasebnost;pravica do zasebnosti;pravica do svobode izražanja;javnost;absolutno javna osebnost;internet;množični mediji;družbena omrežja;človekove pravice;sodna praksa;magistrske diplomske naloge;

Podatki

Jezik: Slovenski jezik
Leto izida:
Tipologija: 2.09 - Magistrsko delo
Organizacija: UL PF - Pravna fakulteta
Založnik: [M. Erčulj]
UDK: 342:004.738.5(043.2)
COBISS: 69138691 Povezava se bo odprla v novem oknu
Št. ogledov: 294
Št. prenosov: 36
Ocena: 0 (0 glasov)
Metapodatki: JSON JSON-RDF JSON-LD TURTLE N-TRIPLES XML RDFA MICRODATA DC-XML DC-RDF RDF

Ostali podatki

Sekundarni jezik: Angleški jezik
Sekundarni naslov: ǂThe ǂright to privacy of public figures in the age of internet
Sekundarni povzetek: The master's thesis deals with the right to privacy of public figures in the age of the Internet. The extraordinary expansion of information and communication technologies poses important legal challenges to the right to privacy, as new technologies create and store huge databases that can - if properly connected - provide a comprehensive insight into an individual's activities, movements, habits and even personality. It is also important to be aware of the fact that due to the mass audience which emerges on various social platforms (Facebook, Twitter, …), some individuals on these networks can also be defined as public figures and therefore the criteria of who is public figure as established by the European Court of Human Rights is too broad and general and needs to be supplemented. In the thesis I also deal with the phenomenon of public figures on social networks and present a suggestion to supplement the criteria for public figure on social media. The framework of the protected right to privacy includes the individual's image (photographies, voice, videos) as well as, for example, the decision to change gender, medical interventions, medical care, the reputation of the individual, etc. The right to privacy of publice figures is most often violated in connection with the publication of photographies, videos, etc., in various media (including internet) and is often in conflict with the right to freedom of expression (not to mention that when speaking of the right to freedom of expression we also must take into account it's new dimensions because of the internet). The case law of the European Court of Human Rights and the case law of Slovenian courts is otherwise clear: the privacy of public figures is narrowed because of their function, role, engagement in the public, … which all places them in front of the public eye. But at the same time it is clear that even in case of public figures when we talk about the sphere of intimacy, the right to privacy must not be violated or can be interfered only with the consent of public figures.
Sekundarne ključne besede: privacy;right to privacy;freedom of expression;public;public figure internet;mass media;social networks;human rights;case law;
Vrsta dela (COBISS): Magistrsko delo/naloga
Študijski program: 0
Konec prepovedi (OpenAIRE): 1970-01-01
Komentar na gradivo: Univ. v Ljubljani, Pravna fak.
Strani: 77 f.
ID: 13063100