Andrej Rozman (Avtor)

Povzetek

Ideja o slovanski literarni vzajemnosti je v tridesetih letih 19. stoletja odprla vprašanje tesnejšega kulturnega sodelovanja med slovanskimi narodi. Ob svojem nastanku je sprožila številne polemike in dvome o primernosti kulturnega povezovanja civilizacijsko, politično in gospodarsko tako različnihslovanskih narodov. Na prelomu 20. in 21. stoletja je v spremenjenih političnih razmerah v svetu ponovno zaživela, vendar je njeno poslanstvo ponovno odvisno od številnih dejavnikov.

Ključne besede

Slovani;slovanstvo;slovanske književnosti;slovanska vzajemnost;zgodovinski pregledi;19.-20. st.;

Podatki

Jezik: Slovenski jezik
Leto izida:
Tipologija: 1.08 - Objavljeni znanstveni prispevek na konferenci
Organizacija: UL FF - Filozofska fakulteta
UDK: 821.16:316.7"18/20"
COBISS: 43109986 Povezava se bo odprla v novem oknu
Št. ogledov: 230
Št. prenosov: 29
Ocena: 0 (0 glasov)
Metapodatki: JSON JSON-RDF JSON-LD TURTLE N-TRIPLES XML RDFA MICRODATA DC-XML DC-RDF RDF

Ostali podatki

Sekundarni jezik: Angleški jezik
Sekundarni povzetek: In the 1930s, the idea of Slavic literary mutuality raised the question of closer cultural cooperation between Slav nations. When it first appeared, it triggered many polemical exchanges and doubts about the suitability of linking Slav nations that differed so much culturally and economically. At the turn of the 20th century, in changed political circumstances, the idea has been revived, but its mission is dependent on an nuber of factors.
Sekundarne ključne besede: Slavs;Slavism;Slavic literatures;Slavic reciprocity;historical reviews;19-20. century;
Strani: Str. 68-75
ID: 13081121