Vloga naravnih spojin rastlinskega izvora v avtofagiji

diplomsko delo

Ema Molan (Avtor), Polona Jamnik (Mentor)

Povzetek

Eden izmed ključnih, evolucijsko ohranjenih, preživetvenih procesov je avtofagija, katero lahko induciramo tudi s pomočjo naravnih spojin rastlinskega izvora. Le-te najpogosteje izvirajo iz rastlin in so del tradicionalne kitajske medicine. Najbolj preučene so resveratrol, DMC, berberin in celastrol, ki delujejo na zelo različne načine. Resveratrol inducira avtofagijo preko mTOR kompleksa ter razgradnje klasičnega receptorja avtofagije p62, DMC deluje odvisno od Atg proteinov, celastrol preko inhibicije signalne poti Akt/mTOR in povečanja izražanja avtofagosomov in p62, berberin pa preko hranilnega senzorja SIRT1. Vsem štirim naravnim spojinam je skupno, da učinkovito inducirajo avtofagijo tarčnih celic in ne poškodujejo sosednjih, zdravih celic. Tako predstavljajo velik potencial v medicini za zdravljenje rakavih in drugih obolenj, zato je bil naš namen pregled literature o vlogi naravnih spojin rastlinskega izvora v avtofagiji ter pregled že izvedenih študij o potencialni uporabi le-teh pri kemoterapiji. Zaradi dvoličnosti avtofagije, ki je lahko zaviralec, a tudi spodbujevalec raka, je zelo pomembno poznavanje stadija tumorja, makrookolja ter ustrezne kombinacije med avtofagija-inducirajočo spojino in kemterapevtikom. Kot najboljše naravne spojine so se izkazali resveratrol, celastrol in DMC, ki inducirajo avtofagijo v rakavih celicah ter zmanjšajo citotoksičen učinek kemoterapevtika na okoljske zdrave celice. Naravne spojine same po sebi sicer že inducirajo avtofagijo, a je njihov učinek na omejitev rasti rakavih celic boljši takrat, ko so uporabljene v kombinaciji z ustreznim kemoterapevtikom.

Ključne besede

avtofagija;naravne spojine;rastlinske snovi;celastrol;resveratrol;DMC;berberin;

Podatki

Jezik:	Slovenski jezik
Leto izida:	2021
Tipologija:	2.11 - Diplomsko delo
Organizacija:	UL BF - Biotehniška fakulteta
Založnik:	[E. Molan]
UDK:	606:61:615.322(043.2)
COBISS:	70079491
Št. ogledov:	352
Št. prenosov:	74
Ocena:	0 (0 glasov)
Metapodatki:

Ostali podatki

Sekundarni jezik:	Angleški jezik
Sekundarni naslov:	ǂThe ǂrole of natural plant compounds in autophagy
Sekundarni povzetek:	One of the crucial evolutionarily preserved survival processes is autophagy, which can also be induced with the help of natural compounds of plant origin. These most commonly originate from plants and are part of Chinese traditional medicine. The most studied compounds are resveratrol, DMC, berberine and ceastrol, which work in very different ways. Resveratrol induces autophagy via the mTOR complex and degradation of the classical p62 autophagy receptor, DMC works dependent of Atg proteins, celastrol inhibits Akt/mTOR signaling pathway and increases expression of autophagosomes and p62 proteins and berberin works via the SIRT1 nutrient sensor. All four natural compounds have in common that they effectively induce target cell autophagy and do not damage neighboring, healthy cells. Thus, they represent a great potential in medicine for the treatment of cancer and other diseases, so our purpose was to review the literature on natural compounds of plant origin and review already conducted studies on their potential use in chemotherapy. Due to the hypocrisy of autophagy that can be inhibits or promotes cancer, it is very important to know the stage of the tumor, the microenvironment and the appropriate combination of cancer inhibitors based on autophagy and chemotherapeutics. Resveratrol, celastrol and DMC have been shown to be the best natural compounds, inducing autophagy in tumor cells and preventing the cytotoxic effect of the chemotherapeutic on healthy cells. It is known that natural compounds already induce autophagy themselves, but have a better effect on limiting the growth of cancer cells when used in a combination with appropriate chemotherapeutics.
Sekundarne ključne besede:	autophagy;natural compounds;plant compounds;
Vrsta dela (COBISS):	Diplomsko delo/naloga
Študijski program:	0
Konec prepovedi (OpenAIRE):	1970-01-01
Komentar na gradivo:	Univ. v Ljubljani, Biotehniška fak., Študij biotehnologije
Strani:	VI, 20 str.
ID:	13140539