diplomsko delo visokošolskega strokovnega študijskega programa
Vlasta Vrtačič (Avtor), Nevenka Podgornik (Mentor)

Povzetek

V diplomski nalogi je izpostavljena vloga tolmača slovenskega znakovnega jezika na področju visokošolskega izobraževanja gluhih. To področje predstavlja za tolmača velik izziv, saj zahteva posebna znanja in veščine, ki naj bi jih pridobival z osnovnim in nadaljnjim izobraževanjem. Za boljše razumevanje problemov, s katerimi se srečuje tolmač pri svojem delu, so v teoretičnem delu najprej podane definicije gluhote, njen vpliv na psiho-socialni razvoj posameznika ter njegov način komunikacije. Znakovni jezik je najrazvitejša oblika sporazumevanja gluhih, zato je predstavljen njegov zgodovinski razvoj in problematika uresničevanja pravice do izobraževanja v znakovnem jeziku pri nas in v tujini. Sprejetje Zakona o uporabi slovenskega znakovnega jezika je odprlo pot novemu poklicu − tolmaču/tolmačici slovenskega znakovnega jezika, za katerega izobraževanje in certificiranje skrbi Zavod združenje tolmačev za slovenski znakovni jezik. Dana je primerjava izobraževanja tolmačev pri nas in v ZDA in Veliki Britaniji. Predstavljeni sta tudi dve tuji študiji, ki proučujeta vlogo in učinkovitost tolmača na visokošolskem področju. V empiričnem delu so na podlagi kvalitativne študije, narejene s pomočjo polstrukturiranih odprtih intervjujev, raziskane težave tolmačev pri tolmačenju v visokošolskem okolju, vzroki za le-te ter dejavniki, ki vplivajo na kvaliteto tolmačevega dela, kot tudi strategije in alternativne rešitve, ki se pojavljajo kot odgovori na aktualno problematiko. Rezultati raziskav so bili primerljivi s tujimi izsledki; da bi tolmač lahko kvalitetno opravljal svoje delo, naj bi imel visokošolsko izobrazbo, vešč naj bi bil tako simultanega tolmačenja kot tudi tolmačenja prilagojenega znakovnemu jeziku. Prilagoditi se mora tudi potrebam gluhih študentov, ki so med seboj lahko zelo različni glede znanja znakovnega jezika in jezika večine, kot tudi splošnega predznanja. Zelo pomembna je predpriprava tolmača na predavanja. Ugotavlja se, da kljub optimalnim pogojem tolmač ne more v celoti nadomestiti neposrednega stika med profesorjem in študentom, zato se pojavlja potreba po dodatnih rešitvah, kot so zapisnikarstvo in tutorstvo. Izsledki kvalitativne študije so nakazali specifične težave, s katerimi se srečujejo naši tolmači in gluhi študentje. Te so pomanjkanje kretenj za strokovne izraze, potreba po permanentnem izobraževanju tolmačev in neuresničevanje Zakona o uporabi slovenskega znakovnega jezika s strani univerz.

Ključne besede

znakovni jezik;tolmač znakovnega jezika;izobraževanje tolmačev;tolmačenje znakovnega jezika na fakultetah;visokošolsko izobraževanje gluhih;

Podatki

Jezik: Slovenski jezik
Leto izida:
Tipologija: 2.11 - Diplomsko delo
Organizacija: FUDŠ - Fakulteta za uporabne družbene študije v Novi Gorici
Založnik: [V. Vrtačič]
UDK: 316.77-056.263-053.2:378:81'221.24(043.2)
COBISS: 1024650817 Povezava se bo odprla v novem oknu
Št. ogledov: 5
Št. prenosov: 1
Ocena: 0 (0 glasov)
Metapodatki: JSON JSON-RDF JSON-LD TURTLE N-TRIPLES XML RDFA MICRODATA DC-XML DC-RDF RDF

Ostali podatki

Sekundarni jezik: Angleški jezik
Sekundarni povzetek: The thesis deals with the role of interpreter for Slovenian sign language in higher education of the deaf. It represents a major challenge for the interpreter, since it requires special knowledge and skills, acquired during the basic and further education. For a better understanding of the problems faced by an interpreter, the theoretical part starts with the definition of deafness, its impact on the psycho-social development of the individual and their way of communication. Sign language is the most advanced form of communication of the deaf; we presented its historical development and the topic of the right to education in sign language in Slovenia and abroad. The adoption of the Law on the Use of Slovenian Sign Language has opened the way for a new profession – interpreter for Slovenian sign language, the training and certification for which is in the domain of the Slovenian Association of Sign Language Interpreters. A comparison of the education of interpreters in Slovenia and in the USA and Great Britain is given. Further on, two foreign studies on the role and effectiveness of interpreters in higher education are presented. The empirical part of the thesis deals with the difficulties that interpreters face while working in higher education, the reasons for this and the factors that affect the quality of interpreters’ work, as well as strategies and alternative solutions that emerge as response to this issue. The research results are based on qualitative studies, made with the help of semi-structured open interviews and are comparable with foreign findings. The interpreter, in order to be able to perform their work well, should have completed higher education, be skilled in simultaneous interpreting as well as in the sign language interpreting. He/she has to adjust to the needs of deaf students which can be very different between them in terms of knowledge of sign language and the language of the majority as well as the general background knowledge. The preparation of the interpreter for the lectures is of extreme importance. It is noted that, despite the optimal conditions, the interpreter cannot fully replace direct contact between professors and students, so there is a need for additional solutions, such as minute-keeping and tutoring. The results of the qualitative study have indicated specific problems faced by interpreters and deaf students in Slovenia, namely lack of gestures for terms, the need for permanent education of interpreters and putting into action the Law on the Use of Slovenian Sign Language by universities.
Sekundarne ključne besede: sign language;sign language interpreters;sign language interpreters education;interpreting sign language at universities;higher education of the deaf;
Vrsta dela (COBISS): Diplomsko delo/naloga
Komentar na gradivo: Fak. za uporabne družbene študije v Novi Gorici
Strani: 46 str., [51] str. pril.
ID: 13181230