| Sekundarni povzetek: |
Skozi zgodovino človeštva je bilo izobraževanje pomemben del družbenega razvoja. Z razvojem izobrazbe se je razvaljala tudi družba. Postavljala si je nove cilje hkrati pa je postajala vedno bolj zapletena. V času agrarne družbe izobraževanje ni igralo pomembne vloge, takratna izobrazba je bila razkošje in je bila namenjena le posameznikom, ki so raziskovali svet. Ta položaj se je spremenil z industrijsko revolucijo. V proizvodnji so začeli uporabljati stroje, ki so od ljudi zahtevali tehnološko znanje. V kasnejših obdobjih pa so se pojavili novi načini upravljanja in organizacije trga, vedno več je bilo novih poklicev. Do tako velikega koraka v človeškem razvoju je prišlo samo zaradi izboljšanja izobrazbe.
Danes se je družba spremenila, ko je stopila v dobo informacij. Informacije imajo zdaj največjo vrednost na trgu. Danes ne potrebujemo toliko delavcev v proizvodnji, saj je veliko dela robotiziranega. Za programiranje teh robotov potrebujemo visoko izobražene strokovnjake, prav tako pa potrebujemo strokovne sodelavce za izgradnjo učinkovitih sistemov ter organizacijo in vodenje dela. Znanje, ki je bilo potrebno za uspeh pred 30 leti, je danes postalo osnovno in ni več prednost na trgu. Dandanes moramo pridobiti in biti sposobni obdelovati veliko več informacij. Izobraževalni sistem se je prilagodil novi dobi in se z njim tudi razvijal. Zdaj je povpraševanje po visoko izobraženih strokovnjakih veliko, zato se odpira vedno več univerz, stare pa reformirajo svoje izobraževalne programe.
Izobraževanje je močno povezano z gospodarskem razvojem držav, zato številne razvite države aktivno vlagajo v izobraževalne ustanove. V tem delu smo podrobno obravnavali dva primera, kako ima visoko šolstvo ključno vlogo za razvoj države. Prvi primer so zalivske države. Glavni dobiček teh držav je nafta, za katero se v naslednjih 15-20 letih pričakuje konec črpanja tega vira. Njihova gospodarstva je treba prestrukturirati v informacijska gospodarstva. Če te države ne bodo začela vlagati v šolski sistem, dokler je nafta še vedno veljaven izdelek na svetovnem trgu, lahko njihova gospodarstva pridejo v krizo.
Drug primer, ki je bil obravnavan v tem delu, je grška kriza. Na začetku gospodarske krize v Grčiji je grška vlada izvedla reforme v izobraževalnem sistemu, ki so celo poslabšale položaj. Danes strokovnjaki pravijo, da lahko reforme na področju visokega šolstva in investicije v tem sektorju, Grčiji drastično pomagajo pri premagovanju te krize.
Slovenija se zaveda pozitivnega vpliva izobraževanja na gospodarski razvoj in vlaga v ta sektor. Slovenija je zainteresirana za kakovostne kadre univerzitetnih diplomantov, zato je zelo pomembno, da upoštevamo vse dejavnike, ki vplivajo na uspeh študija, Eden glavnih dejavnikov, ki vplivajo na to, je študijska angažiranost. Ta je sestavljen iz treh faktorjev, ki vplivajo nanj: "Vigor", "Predanost" in "Absorpcija". V tem delu smo izračunali tudi njihov vpliv na trenutno študijsko zavzetost slovenskih študentov. Cilji tega diplomskega dela so raziskati stopnjo študijske zavzetosti univerzitetnih študentov v Sloveniji in analizirati njihove razloge.
S študentsko različico raziskave »UWES« smo iskali stopnjo študijske angažiranosti slovenskega študenta in z vprašalnikom za odkrivanje razlogov in boljše razumevanje razmer s študijskim angažiranjem. Za natančno raziskavo so bile podane tri hipoteze:
• H1: "Raven študijske zavzetosti je v korelaciji s stopnjo izobrazbe staršev"
• H2: »Združevanje službe in študija negativno vpliva na študijsko zavzetostjo”
• H3: "Uspeh v študiju je v korelaciji s stopnjo zavzetosti" |