Lived-in museum

the early 20th century Skušek collection

Povzetek

The paper focuses on an aspect of the history of the collection of Ivan Skušek Jr., an early 20th century Slovenian collector that has not yet been looked at thoroughly, namely, its “apartment” period, the time when the collection was on display in three consecutive apartments Ivan Skušek Jr. and his Japanese wife lived in. Due to the failed plans to establish a museum, the collection ended up being on display in lived spaces for the entire period between their arrival to Ljubljana and Marija Skušek’s passing, all together for 43 years—much longer than it was ever displayed in museum settings. The paper focuses on the way a lived space functioned as a setting for the display of the collection and how this combination created a place for communication, appropriation and knowledge acquisition—how the collection was lived in, lived with and lived through. The analysis thus reflects on the implications of the setting of the lived-in museum: how it impacted the collection and its parts, how it conditioned the lives of its owners and how this mode of presentation influenced the reception of the visitors. In the second part of the paper, the analysis is based on specific material—Skušek’s archive that was recently analysed in the Slovenian Ethnographic museum collections, including a number of photographs of the interiors of the apartments.

Ključne besede

Ivan Skušek;Tsuneko Kondo-Kawase;lived-in museum;apartment museum;early 20th century;East Asian collections;

Podatki

Jezik:	Angleški jezik
Leto izida:	2021
Tipologija:	1.01 - Izvirni znanstveni članek
Organizacija:	UL FF - Filozofska fakulteta
UDK:	728.1:069.5(292.57)
COBISS:	77215491
ISSN:	2232-5131
Št. ogledov:	184
Št. prenosov:	66
Ocena:	0 (0 glasov)
Metapodatki:

Ostali podatki

Sekundarni jezik:	Slovenski jezik
Sekundarni naslov:	Muzej v stanovanju
Sekundarni povzetek:	Članek se ukvarja s specifičnim vidikom zgodovine zbirke Ivana Skuška ml., slovenskega zbiralca z začetka 20. stoletja, ki še ni bil podrobneje raziskan – z obdobjem, ko je bila zbirka razstavljena v treh stanovanjih, v katerih sta zaporedno živela Ivan Skušek ml. in njegova žena. Ker so načrti, da bi iz zbirke naredili muzej, propadli, je bila zbirka v bivalnih prostorih razstavljena vse od takrat, ko je par prispel v Ljubljano, do smrti Marije Skušek, skupaj 43 let – kar je precej dlje, kot je bila zbirka kadarkoli razstavljena v muzejskem prostoru. Članek se osredotoča na to, kako je bivalni prostor deloval kot prizorišče razstavljene zbirke in kako je ta kombinacija ustvarila prostor za komunikacijo, apropriacijo in pridobivanje vednosti – kako so živeli v zbirki, z zbirko in skozi zbirko. Zato se analiza osredotoča na implikacije bivalnega muzeja: na to, kako je to vplivalo na zbirko in njene dele, kako je določalo življenje njenih lastnikov in kako je tovrstna predstavitev določala to, kako so zbirko sprejemali obiskovalci. Drugi del članka temelji na analizi specifičnega gradiva – nedavno analiziranega Skuškovega arhiva iz zbirk Slovenskega etnografskega muzeja, ki vsebuje več fotografij interierjev stanovanj zakoncev Skušek.
Sekundarne ključne besede:	Marija Skušek;Ivan Skušek;bivalni prostor;muzej v stanovanju;vzhodnoazijske zbirke;začetek 20. stoletja;
Vrsta dela (COBISS):	Članek v reviji
Strani:	str. 119-140
Letnik:	ǂVol. ǂ9 (25)
Zvezek:	ǂiss. ǂ3
Čas izdaje:	2021
DOI:	10.4312/as.2021.9.3.119-140
ID:	13403680