magistrsko delo
Maša Zagorac (Avtor), Boštjan Pokorny (Recenzent), Ivan Kos (Mentor), Ivan Kos (Član komisije za zagovor), Boštjan Pokorny (Član komisije za zagovor), Rudi Verovnik (Član komisije za zagovor), Hubert Potočnik (Član komisije za zagovor), Hubert Potočnik (Komentor)

Povzetek

Zaradi intenzivnega širjenja mestnega okolja so se rastlinske in živalske vrste primorane habituirati na spremenjeno okolje ali pa v takem okolju ne preživijo. Redke vrste so sposobne človeško bližino izkoristiti v svoj prid. V sklopu magistrskega dela smo samico navadne lisice v primestnem okolju Ljubljanskega barja opremili s telemetrično ovratnico in spremljali njeno aktivnost. Na podlagi pobranih in pregledanih 30 iztrebkov smo si poskušali ustvariti sliko prehrane lisice v takšni krajini. Prostorski podatki so bili obdelani v RStudio in ArcGIS orodjih. Preučevana lisica je bila ob ulovu mlada in je tekom naše študije vzpostavila relativno majhen teritorij (1,7 km2), kar je značilno za lisice v mestnih okoljih, kjer so zadostni viri hrane in primerna zatočišča skoncentrirani na majhni površini. Opazovana samica je imela počivališča v neposredni bližini človeka, izkoriščala je nekatere antropogene vire hrane (kompost, hrana za hišne ljubljenčke). Največje razdalje in prehojene površine je lisica delala v času parjenja, ko je iskala potencialnega partnerja, v času vzreje mladičev pa je bila manj aktivna in je ostajala v bližini brloga. Na podlagi pregledanih iztrebkov smo ugotovili, da so v prehrani prevladovali mali glodavci, redkeje so se pojavili večji sesalci (mrhovina) in ptiči. Hrane antropogenega izvora v iztrebkih nismo mogli zaznati, saj se je ta v celoti prebavila.

Ključne besede

lisica;urbanizacija;raba prostora;aktivnost;prehrana;

Podatki

Jezik: Slovenski jezik
Leto izida:
Tipologija: 2.09 - Magistrsko delo
Organizacija: UL BF - Biotehniška fakulteta
Založnik: [M. Zagorac]
UDK: 599.744.121:591.5(043.2)
COBISS: 77519875 Povezava se bo odprla v novem oknu
Št. ogledov: 256
Št. prenosov: 58
Ocena: 0 (0 glasov)
Metapodatki: JSON JSON-RDF JSON-LD TURTLE N-TRIPLES XML RDFA MICRODATA DC-XML DC-RDF RDF

Ostali podatki

Sekundarni jezik: Angleški jezik
Sekundarni naslov: Activity and habitat use of the red fox (Vulpes vulpes) in (sub)urban habitats
Sekundarni povzetek: Due to growing need for urbanization, animal and plant species are forced to get used to new environment with completely different characteristics and disturbances. There are a few species that can flourish in suburban and urban environments. In this research, we caught a female fox in suburban area of Ljubljana marshes and fitted it with a radio-collar. We monitored her movements for 6 months to study the ability to habituate to human activity. In addition, we performed a macroscopic and microscopic examination of 30 faecal samples that we picked during field work. Spatial data was processed with RStudio and ArcGis. Monitored fox was young when caught and established its territory of 1.7 km2 during the time of our observation. Small size of territory was an expected result, since in urban areas sources of food and resting places can be very concentrated. It was interesting to see that our fox regularly came in near proximity to human and even had resting places in farm buildings. She also exploited anthropogenic sources of food such as discarded food, compost scraps and food set outside for pets. The fox was most active and made the largest distances and areas travelled during the mating period, and smallest during lactating and taking care of cubs. She was about equally active during day and night with slightly increased activity at dusk. Based on faecal examination, we concluded that small rodents were prevailing fox food in this area. Hair of larger mammals (probably carrion) and birds were found less frequently. The one problem with faecal sampling is that all anthropogenic food sources are fully digested and can not be detected.
Sekundarne ključne besede: red fox;urbanization;habitat use;activity;prey structure;
Vrsta dela (COBISS): Magistrsko delo/naloga
Študijski program: 0
Konec prepovedi (OpenAIRE): 1970-01-01
Komentar na gradivo: Univ. Ljubljana, Biotehniška fak.
Strani: X, 57, [2] f.
ID: 13431782