Vpliv prehrane na signaliziranje med mikrobioto, črevesjem in možgani

diplomsko delo

Sara Jeram (Avtor), Tanja Pajk Žontar (Recenzent), Marko Kreft (Mentor)

Povzetek

Os črevesna mikrobiota-možgani je dvosmerna povezava med črevesno mikrobioto in možgani. Ta povezava vključuje črevesno mikrobioto in njene metabolite, enterični živčni sistem, simpatično in parasimpatično vejo, živčno-imunski sistem, nevroendokrini sistem in centralni živčni sistem. Številni dejavniki prispevajo k sestavi črevesne mikrobiote, eden glavnih pa je predvsem naša prehrana. Z različnimi vrstami diet, ki vključujejo ali izključujejo uživanje določenih skupin živil, lahko močno vplivamo na sestavo mikrobiote. Posledično pride do črevesne disbioze oz. spremenjena bakterijska sestava črevesja. V zadnjih letih se je uveljavila predvsem t. i. standardna ameriška prehrana, ki je bogata s sladkorjem, soljo, nasičenimi in trans maščobnimi kislinami. Ta na splošno velja za enega od glavnih dejavnikov, ki prispevajo k pojavu debelosti, srčno-žilnih in drugih kroničnih nenalezljivih bolezni. Kot najbolj učinkovit način prehrane za preprečevanje kroničnih nenalezljivih bolezni se je izkazala mediteranska prehrana. Vse več raziskav na področju povezave črevesne mikrobiote z možgani se osredotoča na raziskovanje, kako bi lahko s prehrano pozitivno vplivali na različne duševne motnje in nevrodegenerativne bolezni. Mikrobiota povezana z debelostjo vpliva na gostiteljev apetit, inzulinsko rezistenco, vnetje in sestavo maščevja. Mehanizmi uravnavanja presnove, homeostaze, energijske bilance in nalaganja maščob, tako imajo pomembno vlogo pri nastanku čezmerne hranjenosti in debelosti.

Ključne besede

črevesna mikrobiota;možgani;prehrana;sladila;stres;debelost;duševne motnje;nevrodegenerativne bolezni;

Podatki

Jezik:	Slovenski jezik
Leto izida:	2021
Tipologija:	2.11 - Diplomsko delo
Organizacija:	UL BF - Biotehniška fakulteta
Založnik:	[S. Jeram]
UDK:	613.2:612.33
COBISS:	76349443
Št. ogledov:	222
Št. prenosov:	49
Ocena:	0 (0 glasov)
Metapodatki:

Ostali podatki

Sekundarni jezik:	Angleški jezik
Sekundarni naslov:	Diet in the microbiota-gut-brain axis signalling
Sekundarni povzetek:	Gut microbiota-brain axis is a two-way connection between the gut microbiota and the brain. This connection includes gut microbiota and its metabolites, enteric nervous system, sympathetic and parasympathetic branches, nervous-immune system, neuroendocrine system, and central nervous system. Many factors contribute to the composition of gut microbiota, and one of the main ones is primarily our diet. With different types of diets that include or exclude the consumption of certain food groups, we can strongly influence the composition of the microbiota. As a result, it can occur intestinal dysbiosis or altered bacterial composition of the intestine. In recent years, the so-called standard american diet, rich in sugar, salt, saturated and trans fatty acids, has become established. Standard american diet is generally considered to be one of the main contributing factors to obesity, cardiovascular and other chronic non-communicable diseases. The Mediterranean diet has proven to be the most effective diet for the prevention of chronic non-communicable diseases. More and more research into the connection between the intestinal microbiota and the brain is focusing on research into how diet could have a positive effect on various mental disorders and neurodegenerative diseases. The obesity-related microbiota affects the host’s appetite, insulin resistance, inflammation, and fat composition. The mechanisms of regulating metabolism, homeostasis, energy balance and fat storage thus play an important role in the development of obesity and excessive body weight.
Sekundarne ključne besede:	gut microbiota;brain;nutrition;sweeteners;stress;obesity;mental disorders;neurodegenerative diseases;
Vrsta dela (COBISS):	Diplomsko delo/naloga
Študijski program:	0
Komentar na gradivo:	Univ. v Ljubljani, Biotehniška fak., Oddelek za živilstvo
Strani:	VII, 22 f.
ID:	13439776