Katarina Gomboc (Avtor)

Povzetek

Obravnava naklonskih izrazov v slovenščini običajno zajema najbolj značilne naklonske glagole in izraze, ki izražajo naklonske pomene (ne)zmožnosti, obveznosti in dovoljenja, in sicer glagola morati in moči, naklonsko brezosebno zgradbo treba je, naklonski izraz lahko, glagol smeti, razgled po sodobnejši rabi slovenščine pa nakazuje tudi naklonsko rabo glagola rabiti v pomenu izražanja obveznosti. Manj pozornosti se namenja načinu izražanja naklonskosti, ki je bolj tipičen za neknjižno slovenščino: to je izražanje naklonskega pomena obveznosti z glagolom imeti, (1). (1) ... za ta dan so večinoma naredili, kar imajo narediti v jesenskih dneh, ... (Gigafida) Prispevek se zato osredotoča prav na naklonsko rabo glagola imeti, k temu pa dodajamo še bolj pogovorno različico izražanja naklonskosti z glagolom imeti, ki mu sledi predlog za, temu pa nedoločnik, (2). (2) Gredo pač domov, ko naredijo tisto, kar so imeli za narediti ta dan. (Gigafida) V prispevku predstavljamo in med seboj primerjamo oba načina izražanja naklonskih pomenov ter ponazarjamo skladenjske, pomenske in delno tudi pragmatične razlike rabe obeh struktur v okviru izražanja naklonskih pomenov. Na podlagi podatkov iz korpusa Gigafida v prispevku obravnavamo naklonske pomene z glagolom imeti v slovenščini s stališča jezikoslovne teorije, ki temelji na analizi modalnih pomenov v Nuyts (2014) in ki jo predstavljamo v prvem delu razprave. Naklonski pomeni so v omenjeni analizi razvrščeni v tri skupine: dinamično, deontično in epistemično naklonskost. Najožja opredelitev dinamične naklonskosti je, da gre za pripisovanje zmožnosti ali sposobnosti prvemu delovalniku (navadno vršilcu dejanja), da izvede dejanje ali uresniči stanje (Gomboc 2018). Deontično naklonskost lahko definiramo kot kazalnik stopnje sprejemljivosti zunajjezikovne situacije, ki jo navadno, vendar ne nujno vedno, izraža tvorec besedila (prav tam). Izražanje epistemične naklonskosti pa je prisotno takrat, ko tvorec ocenjuje možnost, da se bo ubesedeno dejanje uresničilo v dejanskosti (prav tam). Podatki kažejo, da izražanje z glagolom imeti v slovenščini lahko izraža vse tri tipe naklonskosti. Ob tem ugotavljamo, da se izražanje naklonskih pomenov z glagolom imeti z nedoločnikom v slovenščini rabi izključno z glagoli v dovršni obliki, (3) in (4), medtem ko se v zgradbi s predlogom za uporabljata tako nedoločnik v dovršni kot nedovršni obliki, (5) in (6). (3) To ti imam povedati. (4) ??Z njim se imam pogovoriti. (5) Za danes sem opravila vse, kar sem imela za opraviti. (6) »Veliko imam za delati,« mi je ves čas razlagal in me prosil za razumevanje. Prispevek prinaša spoznanja o doslej slabo opisanem načinu izražanja naklonskosti z glagolom imeti v slovenščini. Namen prispevka je predstaviti skladenjske, pomenske in delno tudi pragmatične značilnosti rabe obeh struktur z glagolom imeti v okviru izražanja naklonskih pomenov.

Ključne besede

naklonskost;dinamična naklonskost;deontična naklonskost;epistemična naklonskost;imeti;

Podatki

Jezik: Angleški jezik
Leto izida:
Tipologija: 1.12 - Objavljeni povzetek znanstvenega prispevka na konferenci
Organizacija: UNG - Univerza v Novi Gorici
UDK: 81
COBISS: 80116483 Povezava se bo odprla v novem oknu
Št. ogledov: 1094
Št. prenosov: 77
Ocena: 0 (0 glasov)
Metapodatki: JSON JSON-RDF JSON-LD TURTLE N-TRIPLES XML RDFA MICRODATA DC-XML DC-RDF RDF

Ostali podatki

Sekundarni jezik: Slovenski jezik
Sekundarni naslov: Dozoreti, obogateti, izgoreti ... o netožilniških glagolih v slovenščini
Sekundarne ključne besede: naklonskost;dinamična naklonskost;deontična naklonskost;epistemična naklonskost;imeti;
URN: URN:SI:UNG
Strani: Str. 7-8
ID: 13495859