Upodobitev delavcev v dramskih besedilih Gorana Ferčca in Vinka Möderndorferja

diplomsko delo

Klara Drnovšek Solina (Avtor), Gašper Troha (Mentor), Đurđa Strsoglavec (Mentor)

Povzetek

Upodobitev delavcev v dramskih besedilih Gorana Ferčca in Vinka Möderndorferja Diplomska naloga želi raziskati, kako so delavci ali delavski kolektivi upodobljeni v uprizoritvenih besedilih Gorana Ferčca, zbranih v Radnički trilogiji (2018), v primerjavi z dramo Vaje iz tesnobe (2012) Vinka Möderndorferja. Sklepamo lahko, da želita dramatika s svojimi besedili bralce/gledalce aktivirati, prebuditi, za kar ubereta različna pristopa. Goran Ferčec v trilogiji prikaže lok emancipacije delavcev od neuspele stavke do končnega prevrata kapitalizma. V svojem postdramskem pisanju delavce oblikuje kot tipe, definirane predvsem z njihovim družbenim položajem, ki predstavljajo celotno skupnost izkoriščanih delavcev. Pri tem se opre na Marxovo in Engelsovo dojemanje družbene stratifikacije in razreda ter delavce združuje v kolektive. Möderndorfer pa v Vajah iz tesnobe prikaže nasprotno stanje, kjer se dihotomija izkoriščevalec–izkoriščani v kratkih sekvencah, ki spominjajo na tehniko filmske montaže, zabriše. Prikazana družba je individualizirana in bolj razslojena, meje med posameznimi sloji pa niso več jasne. Ker se dramatik zgleduje po gledališču »u fris« ali novi evropski drami, so prizori eksplicitni, kruti in polni verbalnega, fizičnega in spolnega nasilja. Radnička trilogija želi bralce/gledalce nagovoriti z utopičnimi podobami delavcev, ki se kot kolektivno telo gibljejo k uspehu, Vaje iz tesnobe pa pretresejo njihova čustva z distopičnimi podobami, ki spominjajo na realnost. Vendar se zastavlja vprašanje, ali je sploh katero od besedil uspešno v nagovarjanju občinstev k aktivaciji, saj lahko Radnička trilogija deluje naivno in utopično, Vaje iz tesnobe pa ne ponudijo izhoda, ki bi zares prebudil upanje.

Ključne besede

slovenska književnost;hrvaška književnost;sodobna dramatika;angažirano gledališče;delavci;razredni odnosi;družbena kritika;diplomsko delo;Ferčec;Goran;1978-;"Radnička trilogija";Möderndorfer;Vinko;1958-;"Vaje iz tesnobe";

Podatki

Jezik:	Slovenski jezik
Leto izida:	2021
Tipologija:	2.11 - Diplomsko delo
Organizacija:	UL FF - Filozofska fakulteta
Založnik:	[K. Drnovšek Solina]
UDK:	821.16.091-2"2010/2020":792
COBISS:	79354883
Št. ogledov:	144
Št. prenosov:	23
Ocena:	0 (0 glasov)
Metapodatki:

Ostali podatki

Sekundarni jezik:	Angleški jezik
Sekundarni naslov:	Prikaz radnika u izvedbenim tekstovima Gorana Ferčeca i Vinka Mödendorfera
Sekundarni povzetek:	Representation of Workers in Theatre Plays by Goran Ferčec and Vinko Mödendorfer The thesis aims to investigate how workers or workers' collectives are portrayed in Goran Ferčec's performance texts collected in Radnička trilogija (2018) in comparison with Vinko Möderndorfer's play Vaje iz tesnobe (2012). We can conclude that the two playwrights want to activate the readers/viewers, for which they take different approaches. Goran Ferčec's trilogy traces the arc of workers' emancipation from the failed strike to the final overthrow of capitalism. In his post-dramatic writing, he frames workers as types who are primarily defined by their social position and who represent the whole community of exploited workers. Grouping workers into collectives, he draws on Marx's and Engels's notions of social stratification and class. In Vaje iz tesnobe, Möderndorfer shows the opposite situation. Short sequences reminiscent of film editing techniques blur the dichotomy of exploiter and exploited. He depicts an individualised and more stratified society, where the boundaries between the different classes are no longer clear. As the playwright is inspired by the in-your-face/the new European drama, the scenes are explicit, cruel, and full of verbal, physical and sexual violence. Radnička trilogija addresses the readers/viewers with utopian images of workers moving towards success as a collective body, while Vaje iz tesnobe shakes their emotions with dystopian images that resemble reality. However, it is questionable whether any of the texts is successful in its appeal to activate the audience. Radnička trilogija can come across as naïve and utopian, while Vaje iz tesnobe does not offer escape that truly awakens hope.
Sekundarne ključne besede:	Slovenian literature;Croatian literature;contemporary drama;socially engaged theatre;workers;class relations;social critique;
Vrsta dela (COBISS):	Diplomsko delo/naloga
Študijski program:	1000582
Komentar na gradivo:	Univ. v Ljubljani, Filozofska fak., Oddelek za primerjalno književnost in literarno teorijo, Oddelek za slavistiko
Strani:	63 str.
ID:	13641440