Uporaba glasbe kot intervencije pri zdravstveni negi oseb z demenco

diplomsko delo

Klara Novak (Avtor), Ljubiša Pađen (Recenzent), Manca Pajnič (Mentor), Sonja Đevenica (Komentor)

Povzetek

Uvod: Demenca predstavlja klinični sindrom, za katerega je značilen progresivni upad kognitivnih funkcij. Je sedmi vodilni vzrok smrti in glavni vzrok za invalidnost ter odvisnost od pomoči med starejšimi ljudmi po vsem svetu. Glasba in različne glasbene intervencije se uporabljajo na več področjih zdravstva, za izpolnjevanje fizičnih, psiholoških, socialnih in duševnih potreb posameznika. Glasba in glasbene intervencije tako lahko predstavljajo ne-farmakološki način lajšanja simptomov pri osebah z demenco. Namen: Z diplomskim delom smo želeli predstaviti glasbeno intervencijo kot eno izmed možnih dodatnih intervencij v zdravstveni negi ter predstaviti možnost vključitve terapevtske uporabe glasbe v sam proces dela. Metode dela: Uporabljena je bila deskriptivna metoda dela s pregledom domače in tuje literature. Literaturo smo iskali s pomočjo Digitalne knjižnice Univerze v Ljubljani v različnih podatkovnih bazah: Medline, Cinahl in Science Direct. Iskanje slovenske literature pa je potekalo preko sistema: COBISS+ in v bazah strokovnih revij: Zdravstveno varstvo, Zdravniški vestnik in Obzornik zdravstvene nege. Uporabili smo tudi Google Učenjak. Rezultati: Ugotovitve pregledanih raziskav kažejo, da je uporaba glasbene terapije in glasbenih intervencij učinkovit ne-farmakološki pristop, ki pozitivno vpliva na osebe z demenco. Glasbo lahko pri oskrbi vključimo na različne načine, in sicer z izvajanjem glasbene terapije, predvajanjem in poslušanjem glasbe ter izvajanjem različnih aktivnosti ob spremljavi glasbe. Glasbeno terapijo in glasbene intervencije najpogosteje izvajajo za to usposobljeni glasbeni terapevti. Večina medicinskih sester in negovalcev verjame v pozitivne učinke glasbenih intervencij, zaradi slabšega znanja ali nepoznavanja intervencij pa glasbo le redko vključujejo v svoje delo. Razprava in zaključek: Pomembno vlogo pri usposabljanju in izobraževanju zdravstvenih delavcev na področju glasbenih intervencij in glasbene terapije bi morali imeti usposobljeni glasbeni terapevti ali ostali strokovnjaki na glasbenem področju. Raziskave kažejo, da je med zdravstvenimi delavci zanimanje za učenje različnih pristopov uporabe glasbe prisotno. Pri razvoju izobraževalnih programov je potrebno upoštevanje ter razumevanje stališč in pričakovanj zdravstvenih delavcev do uporabe glasbe pri osebi z demenco. Kljub vse večjemu zanimanju za vključitev glasbe v obravnavo oseb z demenco pa bi bilo potrebno to področje natančneje raziskati.

Ključne besede

diplomska dela;zdravstvena nega;glasbena terapija;poslušanje glasbe;petje;ples;igranje inštrumentov;aktivna oblika glasbene terapije;

Podatki

Jezik:	Slovenski jezik
Leto izida:	2021
Tipologija:	2.11 - Diplomsko delo
Organizacija:	UL ZF - Zdravstvena fakulteta
Založnik:	[K. Novak]
UDK:	616-083
COBISS:	79717635
Št. ogledov:	295
Št. prenosov:	93
Ocena:	0 (0 glasov)
Metapodatki:

Ostali podatki

Sekundarni jezik:	Angleški jezik
Sekundarni naslov:	ǂThe ǂuse of music as an intervention in nursing care of people with dementia
Sekundarni povzetek:	Introduction: Dementia refers to a clinical syndrome characterized by progressive cognitive decline. It presents the seventh leading cause of disability and dependency among the elderly worldwide. Music therapy and other music interventions are used in several fields of health care to meet physical, psychological, social and mental needs of individuals. Music and music interventions can thus represent a potential non-pharmacological method of relieving symptoms in people suffering from dementia. Purpose: With this diploma thesis, we wish to present music intervention as one of the possible additional interventions in nursing care and present the possibility of including therapeutic use of music in the work process. Methods: In the diploma thesis a descriptive research method was used with a systematic review of Slovenian and foreign literature. The literature was selected trough the digital library of the University of Ljubljana in several databases: Medline, Cinahl, and Science Direct. The search for Slovenian literature was carried out in COBISS+ system and databases of scientific journals: Zdravstveno varstvo, Zdravniški vestnik and Obzornik zdravstvene nege. Google Scholar was also used. Results: The results of the analyzed studies show that the use of music therapy and music interventions is an effective non-pharmacological approach that positively affects people with dementia. Music can be incorporated into their care in many ways, namely by performing music therapy, playing and listening to the music, and performing other activities accompanied by music. Music therapy and music interventions are most commonly performed by trained music therapists. Most nurses and other caregivers believe in the positive effect of music interventions. However, due to their poor or lacking knowledge of the interventions, they rarely include music therapy in their work. Discussion and conclusion: Qualified music therapists or other music professionals should play an important role in the training and education of healthcare professionals in the field of music intervention and music therapy. Some studies suggests that healthcare professionals show an interest in learning the different approaches of incorporating music into their work. When designing educational programs, their views and expectations regarding the use of music in the care of people with dementia should be understood and taken into account. However, despite the growing interest in including music into the care of people with dementia, this field needs to be further researched.
Sekundarne ključne besede:	diploma theses;nursing care;music therapy;music listening;singing;dancing;playing instruments;active form of music therapy;
Vrsta dela (COBISS):	Diplomsko delo/naloga
Študijski program:	0
Komentar na gradivo:	Univ. v Ljubljani, Zdravstvena fak., Oddelek za zdravstveno nego
Strani:	42 str.
ID:	13675585