Jezikovni tabu in vulgarizmi

magistrsko delo

Tjaša Gerčar (Avtor), Drago Unuk (Mentor)

Povzetek

V magistrskem delu smo se osredotočili na vulgarizme, ki jih je družbena sprejemljivost zaznamovala kot jezikovni tabu. Tabuji so v preteklosti predstavljali delovanje posameznika navkljub določenim pravilom in prepovedim v skupnosti. Podobno je v sodobnosti, saj se jezikovni tabu povezuje s kriterijem družbene sprejemljivosti oz. s tem, kaj je v dani družbi in času moralno ter kulturno spodobno. Na podlagi zbranega gradiva prek metode intervjuja smo prikazali (monološko in dialoško) sporazumevalno in jezikovno zgradbo, stilno zaznamovanost in variantnost ter jezikovni pomen vulgarizmov (metaforiziranje, metonimiziranje, komparacijo in pragmatične lastnosti). Izkazalo se je, da vulgarizmi spadajo v besedišče nizkega stila, saj so družbeno negativno zaznamovani v javni sferi sporočanja. Tematska področja vulgarizmov smo proučili in ponazorili s pomočjo spletnih strani Pomenske mreže slovenskih glagolov in Pomenske mreže slovenskih besed. Dokazali smo, da lahko namesto vulgarizmov uporabimo nevtralne vzporedne izraze, mednje na videz spadajo tudi evfemizmi, saj z obliko zakrivajo denotat. Na eni strani z vulgarizmi izražamo čustva, nezadovoljstvo ipd., na drugi strani pa so v rabi kot poimenovanja. Ugotovitve kažejo, da vulgarizmi so in bodo ostali del aktualnega jezika, četudi so označeni kot jezikovni tabu.

Ključne besede

vulgarizmi;kletvice;pomenska mreža;pomenski prenos;magistrska dela;

Podatki

Jezik:	Slovenski jezik
Leto izida:	2022
Tipologija:	2.09 - Magistrsko delo
Organizacija:	UM FF - Filozofska fakulteta
Založnik:	[T. Gerčar]
UDK:	81'373(043.2)
COBISS:	99915523
Št. ogledov:	101
Št. prenosov:	12
Ocena:	0 (0 glasov)
Metapodatki:

Ostali podatki

Sekundarni jezik:	Angleški jezik
Sekundarni naslov:	Language taboo and vulgarisms
Sekundarni povzetek:	In our thesis we focused on vulgarisms, which were branded by society as a language taboo. In the past the term taboo represented actions which were undertaken despite the social norms and rules prohibiting them. The definition remains similar in the modern world, as language taboo is closely associated with social acceptability and with the language that is morally and culturally appropriate in the current sociopolitical climate. Based on our research, which included an interview method we presented the communicative and linguistic structure, stylistic characterization and variability and linguistic significance of vulgarisms (metaphorization, metonymization, comparison and pragmatic features). Vulgarisms have proven to belong to a low style vocabulary, as they carry a negative connotation in a public sphere of communication. We studied thematic structures of vulgarisms with the help of web pages "Pomenske mreže slovenskih glagolov" and "Pomenske mreže slovenskih besed". Furthermore, we proved that neutral expressions (e.g. euphemisms) can be used in place of vulgarisms to mask the negative connotation. Vulgarisms can be used in a plethora of ways, ie. expressing feelings (e.g. anger or dissatisfaction) or simply used as names. Our findings show that vulgarisms will remain part of the modern language despite being marked as a language taboo.
Sekundarne ključne besede:	vulgarisms;profanity;semantic network;semantic transmission;linguistic structure;master theses;Jezikoslovje;Jezikovni tabuji;Evfemizmi;Univerzitetna in visokošolska dela;
Vrsta dela (COBISS):	Magistrsko delo/naloga
Komentar na gradivo:	Univ. v Mariboru, Filozofska fak., Oddelek za slovenski jezik in književnost
Strani:	1 spletni vir (1 datoteka PDF (IX, 103 str.))
ID:	14319599