Udeležba pri kaznivem dejanju

magistrsko delo

Matjaž Lipar (Avtor), Zlatko Dežman (Mentor)

Povzetek

Vsakokrat, ko je produkt skupnega prizadevanja več oseb uresničitev kaznivega dejanja, mora sodišče ovrednotiti prispevanje (vlogo) vpletenih glede na njihovo prizadevanje k dejanju. Cilj tega je utemeljiti kaznivost vsakega sodelujočega posebej, skladno z njegovim danim prispevkom, teorija pa navaja pojem udeležbe. Smoter individualne odgovornosti pa je jasen: posameznikova kazenska odgovornost mora temeljiti na izpolnjenih predpostavkah kaznivosti. Način obravnave teh oseb so države zasnovale različno, izhajale pa so iz dveh temeljnih principov kazenskega materialne prava, restriktivnega ali ekstenzivnega storilstva. Restriktivno storilstvo ali dualizem udeležbe loči sodelujoče na storilce in druge udeležence in je vtkan v jedro KZ-1 in njegove določbe. Na tej osnovi je postavljena tudi limitirana akcesorna odgovornost udeležencev, ki pri dejanju niso ravnali izvršitveno kot storilci, temveč so svoje sodelovanje pri dejanju omejili na napeljevanje storilca k dejanju ali so samo ravnali v pomoč storilcu, njihova odgovornost pa je odvisna od storilca. Skozi predstavitev vseh temeljnih elementov udeležbe in razjasnitev kriterijev, ki služijo za določanje sodelujočega za udeleženca v tem ožjem pomenu besede, teorija in praksa pokažeta na množico problematično zasnovanih zakonskih določb. Te določbe pri vsakokratnem primeru odpirajo vrsto vprašanj, npr. o času in kraju storitve, kaznovalnih okvirih za udeležence itd., ki že več desetletij, posebej pa v prihodnje, terjajo na temelju stroke poglobljeno in argumentirano razpravo.

Ključne besede

udeležba;limitirana akcesornost;napeljevanje;pomoč;

Podatki

Jezik:	Slovenski jezik
Leto izida:	2021
Tipologija:	2.09 - Magistrsko delo
Organizacija:	EVRO-PF - Evropska pravna fakulteta v Novi Gorici
Založnik:	[M. Lipar]
UDK:	343(043.2)
COBISS:	95663107
Št. ogledov:	17
Št. prenosov:	2
Ocena:	0 (0 glasov)
Metapodatki:

Ostali podatki

Sekundarni jezik:	Angleški jezik
Sekundarni povzetek:	Whenever the product of the joint efforts of several persons is the realisation of a criminal offence, the court must evaluate the contribution (role) of the persons involved in relation to their efforts to commit the offence. The aim is to justify the criminality of each participant separately, in accordance with his or her contribution, and the theory refers to the notion of participation. The purpose of individual responsibility is clear: the individual'scriminal responsibility must be based on the fulfilment of the preconditions for criminality. The way in which these persons are treated has been conceived by States in different ways, based on the two fundamental principles of substantive criminal law, restrictive or extensive offending. Restrictive perpetration, or dualism of participation, separates participants into perpetrators and other participants, and is embedded in the core ofthe KZ-1 and its provisions. This is also the basis for the limited vicarious liability of participants who did not act as perpetrators in the commission of the offence, but limited their participation in the offence to inciting the perpetrator to commit the offence, or merely acted in aid of the perpetrator. By presenting all the essential elements of participation and clarifying the criteria used to define a participant, in this narrow sense, theory and practice point to a multitude of problematically drafted legal provisions. These provisions, in each case, raise a number of questions, e. g. on the time and place of service, the punitive framework for the participants etc., which have been on the basis of expertise, the subject of an in-depth and well-reasoned debate for decades, and especially in the future.
Vrsta dela (COBISS):	Magistrsko delo/naloga
Komentar na gradivo:	Evropska pravna fak.
Komentar vira:	Mag. delo 2. stopnje bolonjskega študija; Nasl. z nasl. zaslona; Opis vira z dne 31. 1. 2022;
Strani:	1 spletni vir (1 datoteka PDF (84 str.))
ID:	14486656